Franja

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

sosegado miren, tih, potrpežljiv

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal

spȍkōjan -jna -o (rus.) miren: ne mogu da budem spokojan kad sa svih strana čujem ružne glasove

staid [stéid]

1. pridevnik (staidly prislov)
umirjen, miren; resen, resnoben, preudaren; (o barvi) neopozorljiv, nekričeč; (redko) stalen, trajen

2. preteklik & pretekli deležnik od to stay

standing² [stǽndiŋ] pridevnik
stoječ, pokončen; nepokošen, nepodrt; miren, nepremičen, mirujoč, stoječ (voda); trajen (barva); stalen, reden; ustaljen, običajen
ekonomija tekoč

standing army stalna, mirnodobska vojska
standing commission stalna komisija
standing charge ekonomija tekoči stroški
standing corn nepožeto žito
a standing custom ustaljena navada (običaj)
a standing joke preizkušen, star (dober) dovtip
a standing jump šport skok z mesta (brez zaleta)
standing order ekonomija abonma (na časopise), trajno naročilo
standing orders poslovnik (v parlamentu)
standing nuisance stalna jeza
standing part, standing rigging navtika nepremična ladijska oprema
standing water stoječa, mirujoča voda
all standing sleng ki si ne ve pomoči

statārius 3 (stāre) stoječ, stoje vršeč se, stoje delujoč, trdno (na mestu) stoječ, statáren: miles, hostis L. trdno stoječ, v vrsti se bojujoč, pugnae Amm., retia Sid. dolgo v vodi ležeče; pren. miren, nestrasten (naspr. motorius): stataria comoedia Ter. statarna komedija = umirjena značajska igra, character, agendi modus Don. v mirni značajski igri, orator Ci. miren, umirjen, ne zaletavo govoreč; subst. statāriī -ōrum, m statárijci = igralci v mirni značajski igri: Ci.

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

steady-going [stédigouiŋ] pridevnik
zanesljiv, stanoviten; enakomeren; soliden, miren

still¹ [stil]

1. samostalnik
miren, nepremičen, negiben; tih, nem, molčeč; nemoten; nepeneč se (pijača)

still champagne naravni (nešampanizirani) šampanjec
still as the grave molčeč kot grob
a still lake mirno jezero
still life tihožitje
the still small voice figurativno glas vesti
still water mirujoča voda
be still! molči!
keep still! bodi miren
to keep still about s.th. molčati o čcm
to lie (to sit) still nepremično ležati (sedeti)
to stand still mirno, nepremično stati, ustaviti se, ne se več premakniti
still waters run deep tiha voda bregove podira

2. samostalnik
poetično mir, tišina, molk
fotografija posamična fotografija, kamera za posamične posnetke
film fotografija, reklamna fotografija (nepremična) za film
pogovorno tihožitje
ameriško tih alarm ob požaru

in the still of night v nočni tišini, sredi noči

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
umiriti, pripraviti k molku, utišati; utihniti, umiriti se

to still one's fears pomiriti svoj strah
when the storm stills ko se bo vihar polegel

still tih, (ruhig) miren; Verlust, Krankheit: skrit; Vorwurf, Trauer: tih, nem; stiller Freitag veliki petek; stille Woche veliki teden; stilles Wasser stoječa voda, figurativ tiha voda; Stiller Ozean Tihi ocean, Pacifik; stiller Teilhaber tihi družabnik; das stille Örtchen stranišče; im stillen/Stillen skrivaj, na tihem; still! Mir!/Tiho!

stilly [stíli]

1. pridevnik
poetično miren, tih

2. prislov
mirno, tiho

stirless [stə́:lis] pridevnik
negiben, nepremičen, miren

stóic -ă (-i, -e) adj.

1. stoičen

2. miren, ravnodušen

stoical [stóuikəl] pridevnik (stoically prislov)
ravnodušen, miren, stoičen

Stoical filozofija stoičen
a stoical sufferer stoičen trpin (bolnik)

stoïcien, ne [stɔisjɛ̃, ɛn] adjectif stoičen, (duševno) miren; masculin stoik; stoična oseba

stōico

A) agg. (m pl. -ci)

1. filoz. stoičen

2. ekst. miren, ravnodušen; neomajen

B) m (f -ca; m pl. -ci)

1. filoz. stoik

2. ekst. stoična oseba, miren, ravnodušen človek

suave prijeten; mehek, gladek; ljubek, mil; miren, pohleven; popustljiv

sub-mittō (sum-mitto) -ere -mīsī -missum (sub in mittere)

I.

1. (dol, na tla) spustiti (spuščati), povesiti (povešati), skloniti (sklanjati), nagniti (nagibati): clipeum Cu., latus summisit in herba O., submittere fasces L., Plin. in (pren.) Ci., summittere caput O., summisere oculos cum duce turba suo O., submittere aures Plin., vultum Sen. ph., vultum alicui (pred kom) Suet., sponte genua Cu. (o konju) upogniti (upogibati), submissis genibus aliquem orare Lact. z upognjenimi koleni = na kolenih, kleče = in dura summisso poplite terra O., submittere se alicui ad genua Cu. ali se ad pedes submittere L. spustiti se (pred kom) na kolena, poklekniti (pred kom), pasti (pred kom) na kolena, seque praesidenti patri ad genua summisit Suet.; med.
a) spustiti (spuščati) se, pasti (padati): genu (na koleno) submitti Cu., genu submissus Lucr.
b) upasti (upadati), (o krajih) spustiti (spuščati) se = ulegati se, (z)nižati (zniževati) se: Tiberis aestate submittitur Plin. iun., submissa fastigio planities L., cuius (sc. Hyrcaniae) fastigium perpetua valle submittitur Cu., rupes leniore submissa fastigio Cu.; occ.
a) koga kam spustiti (spuščati), pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): aliquem in Tiberim Lamp.
b) (z višine) prestaviti (prestavljati) dol (nav(z)dol, v nižino), premestiti (premeščati): aedes suas in plana Fl.

2. metaf.
a) pustiti (puščati), opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, umiriti (umirjati) kaj, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, zmanjšati (zmanjševati) kaj: inceptum frustra submitte furorem V. ukroti, submisserant obnoxios animos L. srce jim je (bilo) upadlo, pogum jim je upadel, ne ad minores calamitates animos submitterent L., cum possit clarius dicere … multum summittere Ci. nekaj krepko govoriti, submittere orationem Plin. iun. ali verba Sen. ph. govoriti (predavati, nastopati) z zamolklim (pritajenim) glasom, quando attollenda vel summittenda sit vox Q. kdaj je treba glas povzdigniti ali priglušiti, aemuli pretia summittunt Plin. znižujejo.
b) podrediti (podrejati), podvreči, ukloniti (uklanjati), ponižati (poniževati), prepustiti (prepuščati): citharae cannas O., qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia Ci., summisi me et supplicavi Ci., periculo ulli submittere animum nostrum Brutus et Cassius ap. Ci. ep., animos submittere amori V. ponos podrediti ljubezni, ponos žrtvovati za ljubezen, Camillo summittere imperium L. svoje poveljstvo podrediti (prepustiti) Kamilu, summittendo se in privatum fastigium L., summittere se in humilitatem causam dicentium L., nec me summittere culpae certa fui O. ne biti kriva, ne zagrešiti, nimis se temporibus summittere Sen. ph. vdati se v časovne razmere, podrediti se trenutnim razmeram, animus neutri fortunae se submittens Sen. ph. ne uklanjajoč se, ut ei aliquis se submitteret Iust.

3. pripustiti (pripuščati), postaviti (postavljati) kaj pod kaj, podstaviti (podstavljati) kaj pod kaj: agnos nutricibus Col., cantherium vitibus Col. —

II.

1. pod roko ali (na) skrivaj poslati (pošiljati) za kom, dodatno (zraven, naknadno) poslati (pošiljati) komu kaj, (v pomoč, na pomoč, v podporo) poslati (pošiljati) komu kaj: summittebat iste Timarchidem Ci., submittere exercitūs huc Plancus in Ci. ep., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., nisi subsidium sibi submittatur C., submittit cohortes equitibus subsidio C., submittere milites auxilio C., L., submittantur et suppleantur capita Dig.; brez obj.: huic vos non summittetis (sc. successorem)? Ci., ad pupillae matrem summittebat Ci., Caesar … laborantibus submittit (sc. subsidium) C.

2. occ.
a) poslati (pošiljati) koga namesto koga, nadomestiti (nadomeščati) koga s kom: integros defatigatis submittens C.
b) razposlati (razpošiljati), napelj(ev)ati, (na)hujskati koga k čemu, pripraviti koga do česa: summissis consularibus viris, qui (sc. Acten libertam) regio genere ortam peierarent Suet.
c) sploh poslati (pošiljati): laticlaviam alicui per libertum Lamp. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati): oculos O., palmas, alta ad Capitolia dextras Sil., rite summisi manus Sen. tr., aliae falces submissae, aliae demissae Cu.

2. occ.
a) omogočiti (omogočati) rast (klitje) česa, da(ja)ti čemu (vz)kliti, (z)rasti: aspice, quo submittat humus … colores Pr. pisane cvetlice, tibi … tellus summittit flores Lucr., uti … nequeat fetus submittere tellus Lucr., non pabula tellus pascendis summittit equis Lucan., submittere gramina Val. Fl.
b) pustiti (puščati) kaj rasti ali da kaj raste = ne rezati, ne porezati, ne odrezati, ne striči, ne odstriči, ne postriči česa, (vz)rediti (vzrejati), gojiti kaj (rastline, perje, lase): Ca. idr., prata Varr., Col., arbori brachia, frutices in semen Col., salix ad unam perticam submittitur Col., submittere capillum Plin. iun., barbam ac capillum Sen. rh., barbam capillumque Sen. ph., crinem barbamque T., barbam demittere vel capillum submittere Ulp. (Dig.).
c) za pleme (razmnoževanje, razplod) (vz)rediti (vzrejati): arietes, haedos, mares ad admissuram Varr., tauros V., quos (sc. vitulos) … pecori malint submittere habendo V.
d) pesn. (o krajih kot subj.) (vz)rediti, roditi (rojevati), da(ja)ti rast čemu: vinea submittit capreas non semper edulīs H., non hydra … firmior … crevit … monstrumve submisēre Colchi maius H. — Od tod adj. pt. pf. sub-missus (sum-missus) 3, adv. -ē

1. (dol) spuščen, povešen, sklonjen: submisso voltu V. ali summisso vertice O. s povešeno glavo, tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus … praebuisse mammas L., summissa terrā (po drugih terrae) brachia O., cervix in terram submissa Col., oculi summissi Plin., submissi petimus terram V. sklonivši se pokleknemo, stantibus primis, secundis summissioribus L. bolj sklonjeni, v bolj sklonjeni drži, purpura sit summissior Q. bolj spodaj, capillo summissiore Suet. bolj dol visečih las.

2. metaf.
a) (o glasu in govoru) α) zamolkel, pritajen, zatopljen, tih (naspr. contentus): vox Ci., O., Q., oratio Ci., C., Q., murmur Q., summissior oratio, sermo Q.; (o govorniku) zamolklo, tiho, pritajeno, ne krepko, ne glasno govoreč: hanc ego iudico formam summissi oratoris Ci., in prooemiis plerumque summissi … in narratione pleni atque expressi … sumus Q., sciscitari submissius Petr. tiš(j)e. β) miren, hladen, umirjen, obvladan, brezstrasten, skromen, zmeren (naspr. elatus): summissa dicere Ci., miscere elata summissis Q., summissa, qualia in epilogis sunt Q., summissa actio Q., causae reorum tristes atque summissae Q.; (o govorniku): (sc. orator Atticus) summissus est et humilis Ci. skromen, cui Iuno submissa (sc. respondet) krotko, plašno, plaho.
b) (o značaju) α) v pozitivnem pomenu = skromen, pohleven, ponižen, ne prevzeten (brez prevzetnosti): non enim dubitabat, quin (sc. civitates) recenti calamitate submissiores essent futurae C., summissis precibus Lucan., non nimis summisse supplicare Ci., multaque summisse, multa minanter agat O., aspere an leniter an etiam summisse loqui expediat Q., submisse scribere T., tanto nos geramus summissius Ci., submissius dolere Ci.; enalaga: summissas tendere manus O. ponižno; occ. popustljiv, prizanesljiv, milostljiv, milosten: tristem viro submissus honorem largitur vitae Stat. β) v negativnem pomenu = nizkoten, podel, klečeplazen: neque summissum et abiectum vivere Ci., ne quid humile, submissumque faciamus Ci.

surgeless [sə́:džlis] pridevnik
(ki je) brez valovanja, miren