Franja

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

meč|a² [ê] srednji spol množina die Wade
obkladek za meča der Wadenwickel
krč v mečih der Wadenkrampf
segati: do meč obleka: wadenlang (sein)
do srede meč voda ipd.: wadenhoch (stehen)

mêček (-čka) m

1. dem. od meč spadino

2. bot. gladiolo, spadacciola (Gladiolus)

3. zool. xifoforo (Xiphophorus)

Mithridātēs -is ali -ī, m (Μιϑριδάτης ali Μιϑραδάτης) Mitridát (Mitradát)

1. ime več pontskih kraljev. Poseb.
a) Mithridates V. Euergetes Mitridat V. Everget, v tretji punski vojni zaveznik Rimljanov, podpiral pa jih je tudi v vojni zoper poganskega kraljeviča Aristonika in dobil za to Veliko Frigijo: Iust.
b) Mithridates VI. Eupator Mitridat VI. Veliki Evpator (121-64), hud sovražnik Rimljanov; premagan od Pompeja se je nasadil na svoj meč: Ci., Mart., Iuv., Plin., Cels., Gell.

2. perzijski satrap: N.

3. kralj Armenije: T.

4. kralj Perzije, Cezarjev prijatelj: Auct. b. Alx.

5. dva perzijska kralja: Iust.

6. priča zoper Flaka: Ci. — Od tod adj. Mithridāticus 3 (Μιϑριδατικός) mitridátski, Mitridátov: bellum Ci. z Mitridatom, antidotum Plin., crimen Ci. priče Mitridata. Mithridātēus 3 (pesn.) ali Mithridātīus 3 (Μιϑριδάτειος) = Mithridāticus 3: Mithridatea nomina O., Mithridatia herba Plin.; v gr. obl.: antidotus celebratissima, quae Mithridatios vocatur Gell.; subst. Mithridātīum -iī, n mitridátij, zdravilo zoper strup, protistrup (imenovan po Mitridatu VI. (gl. zgoraj), ki se je z uživanjem protistrupov tako navadil strupov, da mu niso nič škodili): Cael.

molletière [mɔltjɛr] adjectif, féminin

bande féminin molletière ovijača (okoli meč)

nad above; over

5° nad ničlo 5 degrees above zero
nad morsko gladino above sea level
moški nad 40 let men over 40
reka nad mostom the river above the bridge
biti star nad 50 let to be over 50
nad gradom se dviga stolp a tower rises high over the castle
kaj je prišlo nad vas? what has come over you?
iti nad sovražnika to march against the enemy
sonce je nad obzorjem the sun is above the horizon
meč mu je visel nad glavo a sword was hanging over his head
oblak dima je visel nad mestom a cloud of smoke hung over the city
nad vsa pričakovanja beyond all expectation

naked [néikid] pridevnik (nakedly prislov)
nag, gol; nezastrt, nepokrit, nezavarovan, izpostavljen (to)
očiten, čist, odkrit, razgaljen; enostaven, preprost; prazen (soba)
pravno nepotrjen, brez pravne zahteve

stark naked popolnoma gol
the naked truth čista resnica
to strip naked sleči do golega
naked sword goli meč
with the naked eye s prostim očesom
a tree naked of leaves drevo brez listja
pravno naked confession nepotrjeno priznanje
pravno naked possession dejanska posest

nožnica samostalnik
1. (ženski spolni organ) ▸ hüvelyVeliko deklet ima pol leta pred prvo menstruacijo izcedek iz nožnice. ▸ Az első menstruáció előtt hat hónappal sok lánynál jelentkezik hüvelyfolyás.

2. (pripomoček za rezilo) ▸ hüvely, tokIz žepa je izvlekel kovinsko nožnico in iz nje zelo nabrušen nož. ▸ Egy fémtokot vett elő a zsebéből, abból pedig egy nagyon éles kést.
3. botanika (del lista) ▸ hüvely
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. ▸ A szárlevelek a hüvelyeikkel látszólagos szárt képeznek.
Sopomenke: listna nožnica

nóžnica sheath; anatomija vagina, pl -s, -nae

potegniti iz nóžnice to unsheathe
vtakniti meč v nóžnico to sheathe the sword

nóžnica (za nož in podobno, botanika) gaine ženski spol , fourreau moški spol ; anatomija vagin moški spol

potegniti iz nožnice (meč) dégainer
vtakniti zopet v nožnico (meč) rengainer

nóžnica (bot, za meč) vaina f ; anat vagina f

potegniti iz nožnice (meč) desenvainar (la espada)
vtakniti zopet v nožnico (meč) envainar (la espada)

nudo

A) agg.

1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol

2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja

3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene

4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati

5. knjižno nemočen

B) m umet. akt

oberóčen (-čna -o) adj. a due mani; ambidestro:
voj. oberočni meč spadone

oberočn|i [é,ô] (-a, -o) beidhändig
oberočni meč zgodovina der Beidhänder, Zweihänder

offerō -ferre, ob-tulī (op-tulī), ob-lātum (ob in ferre)

1. na(s)proti nesti, prinesti (prinašati), nuditi, ponuditi (ponujati), poda(ja)ti, (po)kazati: Acc. ap. Fest. et ap. Ci., Ter., S., Q., Tib. idr., dextram Philippo Cu., aciem (meč) strictam venientibus V., speciem Cu., os suum non modo ostendere, sed etiam offerre Ci. hote se dati spregledati, nec dis cordi fuisse poenam eius oblatam prope oculis suis L. da se je izvršila kazen skoraj pred njihovimi očmi, neque ut quicquam interesset inter intestinum et oblatum Ci. in da je čisto vseeno, ali je povzročilo tako stanje kaj notranjega ali kaj zunanjega (kak notranji ali zunanji vzrok); metaf.: quam in partem fors obtulit C. ga je privedlo, cohortes fors offert C. pelje nasproti, locum fors offert C. nudi, ponuja; med. in refl. ponuditi (ponujati) se, (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pri(haja)ti pred oči, pojaviti (pojavljati) se, na(s)proti stopiti (stopati): foedum omen se obtulit Cu., lux quaedam videbatur oblata Ci., mihi sese offert Amyntas V. mi pride nasproti, me sreča, Allecto se offert iuveni V. prikaže; metaf.: oblata occasione C. ko se je ponudila priložnost, nova res oblata V. nova prikazen, cuius oblata est praesentia O., religio oblata est Ci. utrnil se mu je verski pomislek, metu oblato Ci.; occ. sovražno na(s)proti stopiti, pot zastopiti, pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati), postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se: o. se hostibus C., se consulibus ferociter obtulerunt L., statim me Antonii sceleri obtuli Ci., Fauno sese obtulit V.

2. metaf.
a) ponuditi (ponujati): spem imperii offerunt patricii Ci., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., operam suam ultro L., foedus V.; z dvojnim acc.: magistratibus se offerre consiliarium Suet. za svetovalca, se medium paci V. za mirovnega posrednika; z ACI: offerebat se intercessurum T.
b) izkaz(ov)ati, prizade(va)ti, da(ja)ti, zada(ja)ti, storiti (delati), povzročiti (povzročati): Ter., Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., Cat. idr., Germani Ambiorigi beneficium obtulerunt C., bonum a dis oblatum et datum est Ci., auxilium Cereris multis oblatum est Ci., mortem parenti, stuprum sorori Ci., quis est, qui moram mi occupato molestam optulit? Pl.; occ. Bogu darovati, podariti (podarjati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati (prim. sl. ófrati, ófer): Eccl.
c) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Acc. ap. Ci. et ap. Non., Pl., L., se proelio, telis, morti C., pro te totiens morti me obtuli Ci., meum caput obtuli periculis Ci., se invidiae Ci., se in discrimen (pogibeli) Ci.
d) na dan da(ja)ti, na dan spraviti (spravljati), starejše obelodaniti, povedati, reči (govoriti), izreči (izrekati) kaj zoper koga: oblato falso crimine L., crimina o. Ci.
e) prinesti (prinašati), vzrok (povod) da(ja)ti čemu, za posledico imeti kaj: formae, quae reapse nullae sunt, speciem (prevaro) autem offerunt Ci.

Opomba: V afr. vulg. lat. imp. ofers: Ap.

opásati ceindre, entourer de quelque chose

opasati si meč ceindre l'épée, se ceindre de son épée
mesto so opasali z bodečo žico la ville fut entourée de fils barbelés

opásati (opášem) | opasováti (-újem) perf., imperf.

1. munire di cinturone, di cintura

2. cingere:
opasati meč cingere la spada

3. (obdati, obdajati) cingere (di)

opásati ceñir

opasati (si) meč ceñir(se) la espada

óster (orodje) sharp, cutting, edged, keen; (koničast) pointed, peaked; (strog) strict, rigid, austere, severe; (bolečina) acute, intense, smart, severe, keen; (glas) sharp, biting, piercing, rigorous, severe; (jezik) sharp; (beseda) poignant, acrimonious; (pogled) penetrating; (poteze v obrazu) cleancut; (zrak) bracing; (kazen) severe; (veter) biting, keen; (popran) hot, piquant, peppery; (vonj ali okus) acrid

óstra konkurenca keen competition
óstri kót an acute angle
óster kis strong vinegar
óster kot meč sharp as a sword
óster mraz sharp frost
óster naboj ball cartridge
óstri ukrepi stern (ali rigorous) measures pl
ona ima zelo óster jezik she has a very sharp tongue
óster ovinek (zavoj) a sharp curve

pēro¹ -ōnis, m perón, škorenj iz surovega usnja, ki sega do meč: Ca., Sid., crudus V., quem non pudet alto per glaciem perone tegi Iuv., peronibus crura omnia pedesque muniri Iul. Val.