ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)
1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.
2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.
3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.
Zadetki iskanja
- pólžev d'escargot, de limaçon, de colimaçon
polževa hišica coquille ženski spol de limaçon (ali d'escargot)
polževa lupina volute ženski spol
polževe tipalke cornes ženski spol množine de l'escargot
po polževo (figurativno) à la vitesse d'un escargot - pomaranča samostalnik
1. (plod) ▸ narancsolupiti pomarančo ▸ narancsot hámozpojesti pomarančo ▸ narancsot megeszisočna pomaranča ▸ lédús narancssladka pomaranča ▸ édes narancsrezina pomaranče ▸ narancsszelet, narancskarikakrhelj pomaranče ▸ narancsgerezdsok pomaranče ▸ narancsléokus pomaranče ▸ narancsízvonj pomaranče ▸ narancsillatkisla pomaranča ▸ savanyú narancsposušene pomaranče ▸ szárított narancssok iz pomaranč ▸ približek prevedka narancs kifacsart levemarmelada iz pomaranč ▸ narancslekvárvonj po pomarančah ▸ narancsillatokus po pomaranči ▸ narancsízkilogram pomaranč ▸ egy kiló narancsobiranje pomaranč ▸ narancsszüretolupek pomaranče ▸ narancshéjožeti pomarančo ▸ narancsot kifacsarbarva pomaranče ▸ narancsszínkoščki pomaranče ▸ narancsdarabokolje pomaranče ▸ narancsolajeterično olje pomaranče ▸ narancs illóolajizvleček pomaranče ▸ narancskivonatlupina pomaranče ▸ narancshéjlupinica pomaranče ▸ narancshéjpijača z okusom pomaranče ▸ narancsízű italnastrgana lupinica pomaranče ▸ reszelt narancshéjSopomenke: oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča
2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfanasad pomaranč ▸ narancsültetvénypomaranče uspevajo ▸ megterem a narancspomaranče rastejo ▸ narancsfák nőnekcvet pomaranče ▸ narancsvirágSopomenke: pomarančevec, oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča - pomarančen pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ narancspomarančni cvetovi ▸ narancsvirágokpomarančni nasad ▸ narancsültetvény
2. (v kulinariki) ▸ narancspomarančni sok ▸ narancslépomarančni liker ▸ narancslikőrpomarančna omaka ▸ narancsmártáspomarančna marmelada ▸ narancslekvárpomarančna torta ▸ narancstortapomarančna krema ▸ narancskrémpomarančne rezine ▸ narancsszeletpomarančni krhlji ▸ narancsgerezd
3. (o plodu) ▸ narancspomarančni olupek ▸ narancshéjpomarančna barva ▸ narancsszínűpomarančna lupina ▸ narancshéjpomarančna lupinica ▸ narancshéj
4. (o pojavu na koži) ▸ narancspomarančna koža ▸ narancsbőrSopomenke: pomarančast
5. (o snovi) ▸ narancspomarančna aroma ▸ narancsaromapomarančno olje ▸ narancsolaj - pomaránčen d'orange
pomarančni cvet fleur ženski spol d'o ranger
pomarančna lupina écorce ženski spol d'orange, zeste moški spol d'orange
pomarančna marmelada confiture ženski spol d'orange
pomarančni olupki pelures ženski spol množine d'orange
pomarančni sok jus moški spol d'orange - pomarančn|i (-a, -o) Orangen- (lupina die Orangenschale, torta die Orangentorte)
- raspadura ženski spol spraskanje, zradiranje; ostružek
raspaduras pl opilki
raspaduras de limón nastrgana lupina citrone - scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)
1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.
2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN. - semensk|i [é] (-a, -o) živalstvo, zoologija, anatomija Samen- (izliv der [Samenerguß] Samenerguss, kanal der Samenkanal, vrečka die Samentasche); rastlinstvo, botanika Samen- (vlakna das Samenhaar, Samenfasern množina)
semenska glavica rastlinstvo, botanika die Fruchtkapsel, die Samenkapsel
semenska celica živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika die Samenzelle
semenska čebulica die Samenzwiebel
semenska lupina die Samenschale
semenska tekočina die Samenflüssigkeit
semenska zasnova die Samenanlage - šipkov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ csipkebokor, vadrózsašipkovi cvetovi ▸ csipkebokor virágaišipkov grm ▸ vadrózsabokor, csipkebokor
2. (v kulinariki) ▸ csipkebogyóšipkov čaj ▸ csipkebogyóteašipkova marmelada ▸ csipkebogyólekváršipkovo vino ▸ csipkebogyóbor
3. (o plodu) ▸ csipkebogyóšipkova lupina ▸ csipkebogyóhéjšipkova semena ▸ csipkebogyómagšipkove jagode ▸ kontrastivno zanimivo csipkebogyó
4. (o snovi) ▸ csipkebogyóšipkovo olje ▸ csipkebogyóolaj - škóljčen (-čna -o) adj. della conchiglia:
školjčna lupina valva
obrt. školjčni vbod punto a conchiglia - školjčn|i [ó] (-a, -o) Muschel- (apnenec der Muschelkalk, lupina die Muschelschale)
- štrcljast (-a, -o) Stummel-
štrcljasta lupina živalstvo, zoologija die Stummelschale - turgeō -ēre (morda iz *tr̥gē- (prim. tergus, gr. τέρφος, στέρφος trda koža, lupina), domnevno sor. s tumēre)
1. biti nabrekel, biti napet, biti (pre)poln, imeti obilo česa, obilovati s čim, pokati od česa, bohotati, bohoteti, starejše strčati: Ca., Pac. fr., Iuv. idr., uva turget mero Mart., mammae turgentes Plin., lumina turgentia fletu Pr. objokane, turgentia ora O. od udarca otekel, herba turgens O., turgent in palmite gemmae V., frumenta turgent V., caules turgentes Plin.
2. metaf.
a) biti poln česa: turgent mendacia monstris Cl.
b) (o govoru in govorniku) biti nabrekel, biti nabuhel, biti nadut, biti pompozen, biti bombastičen: oratio, quae turget et inflata est Ci., professus grandia turget H.
c) kipeti od jeze (ihte), jeziti se, biti razkačen, hudovati se, besneti, srditi se nad kom (na koga): turget mihi uxor Pl. - vólčji (-a -e) adj.
1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi
2. pren. crudele, spietato
3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo
4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi - walnut [wɔ́:lnʌt]
1. samostalnik
botanika laški oreh (sadež in drevo)
over the walnuts and the wine pri poobedku
2. pridevnik
iz orehovine
walnut oil orehovo olje
walnut shell orehova lupina; figurativno lahek čoln, čolniček - zelèn (-êna -o)
A) adj.
1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde
2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età
3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia
B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli! - žrêlo (-a) n
1. anat. faringe:
vnetje žrela faringite
zool. fauci:
levje, volčje žrelo fauci del leone, del lupo
2. (usta) bocca:
nastaviti steklenico na žrelo mettere la bottiglia alla bocca
nasititi lačna žrela sfamare le bocche affamate, gli animali affamati
3. pren. apertura, sbocco, fauci:
žrelo dimnika l'apertura del camino
žrelo brezna l'apertura della voragine
4. voragine (del vulcano)
5. čeb. (izletna odprtina) porta (d'entrata e d'uscita) dell'arnia
6. navt. boccaporto; metal. bocca (dell'altoforno; di caricamento); voj. bocca (dell'arma da fuoco)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti volku v žrelo correre un grave pericolo
ne siliti v levje žrelo guardarsi dall'uomo pericoloso, violento
pren. vtakniti glavo v levje žrelo mettere la testa nelle fauci del leone
astr. lunino žrelo cratere lunare
peklensko žrelo l'inferno
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
žrelo oceana profondità, abisso oceanico - κογχύλιον, τό (κόγχη) ion. školjkina lupina, školjka.
- λεπίς, ίδος, ἡ (λέπω) ion. 1. luskina NT, lupina, skorjica. 2. kovinska plošča.