Franja

gravare

A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

B) v. intr. pritiskati:
l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih

hàmburškī -ā -ō hamburški: -a jarmača teh. hamburški jarmenik; hamburški luk hamburški lok

incumba -ae (incumbere) okrajek, napust(ek), robnik, zidec ob stranskem stebru, ki nosi lok kakega oboka: Vitr.

īn-flectō -ere -flexī -flexum navznoter upogniti (upogibati), (s)kriviti: inflexum bacillum Ci., inflectere capillum Suet., radices in nodum inf. Col. v vozel zviti, aratrum V., cornu inflexum O., carina inflexa Cat., genu inflexum Pr. pripognjeno, cervix inflexa V., Mel., digitis leviter inflexis Q., colla ad aliquid inflectere Pr., hunc inflexit pater in armis Val. Fl.; refl.: cum ferrum se inflexisset C.; med.: ex alto sinus ad urbem inflectitur Ci. tvori lok; sinekdoha (s)kriviti, spremeniti: stellae cursus sui vestigium non inflectunt Ci.; pren.: suo squalore vestros oculos inflexit Ci. je odvrnil, nomen e Graeco Ci. spremeniti in izpelj(ev)ati.

2. metaf.
a) glas spremeniti (spreminjati), glas ali z glasom zavijati (modulirati): inflexā ad miserabilem sonum voce Ci., voces cantu infl. Tib., volet (orator) inclinatā voce videri gravis et inflexā miserabilis Ci.; tako tudi: verbum Ci., orationem infl. Ci., Sen. rh., sonus inflexus Ci. srednji glas.
b) (pravico) zvijati, prevrniti (prevračati): ius civile neque inflecti gratiā neque perfringi potentiā potest Ci.
c) duha upogniti (upogibati), ganiti, (o)mečiti: corrigendus potius quam leviter inflectendus videris Ci., solus hic inflexit sensus V., precibus inflecti V., lacrimis inflectere Stat.
č) kot gram. t. t. s cirkumfleksom zaznamovati, zategnjeno izgovoriti (izgovarjati) (naspr. acuere): Arn.

izmetaln|i (-a, -o)
tehnika izmetalni lok der Auswurfturm
izmetalni zatič der Auswerfstift

kolofónija rosin, colophony

namazati lok violine s kolofónijo to rosin a violin bow

kontaktn|i (-a, -o) Kontakt- (lok der Kontaktring, agronomija in vrtnarstvo herbicid das Kontaktherbizid, naslov die Kontaktadresse, tehnika nastavek das Kontaktstück, kemija postopek das Kontaktverfahren, razmik der Kontaktabstand, stavek der Kontaktsatz, strup das Kontaktgift, valj die Kontaktwalze, medicina infekcija die Kontaktinfektion, medicina leča Kontaktlinse, ročica der Kontaktarm, upornost der Kontaktwiderstand, vzmet die Kontaktfeder, lepilo der Kontaktkleber, polje das Kontaktfeld)

konveks|en [é] (-na, -no) konvex, Konvex-
konveksna leča die Konvexlinse, Brennlinse, Sammellinse
konveksni lok der Konvexbogen
konveksno zrcalo der Wölbspiegel

konzoln|i [ó] (-a, -o) freitragend, Konsol- (lok der Konsolbogen, nosilec der Konsolträger, miza der Konsoltisch); Krag- (lok der Kragsturzbogen, nosilec der Kragbalken, streha das Kragdach)
konzolni stražni stolpič der Scharwachtturm
konzolni izzidek die Utlucht, die Auslucht
konzolni žerjav der Bockkran, der Galgen

krivúlja (-e) f

1. mat. curva; ekst. parabola:
opisati krivuljo descrivere una curva
gorišče krivulje fuoco
lok krivulje arco della curva
prostorska krivulja curva spaziale
ravninska krivulja curva piana
sinusova krivulja sinusoide, curva sinusoide
krivulja jajčaste oblike ovale

2. (pot, ki jo naredi telo pri nepremočrtnem gibanju) curva:
balistična krivulja traiettoria
let v krivulji traiettoria di volo

3. (črta, ki ponazarja spreminjanje česa) curva:
karakteristična krivulja curva caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. krivulja ponudbe, povpraševanja curva della domanda e dell'offerta
fiz. krivulja pritiska, toplote curva della pressione atmosferica, curva termica

króžen (-žna -o) adj. del cerchio, del circolo, circolare; rotazionale:
krožni izsek, lok settore circolare, arco (circolare)
krožna cesta strada circolare, circonvallazione
krožno dirkališče pista circolare, circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. krožna dirka gara su pista
anat. krožna mišica sfintere; muscolo anulare, orbicolare
krožna žaga sega circolare
šport. krožni obrat giravolta
fiz. krožno gibanje moto circolare
ekon. krožno gibanje denarja circolazione del denaro
strojn. krožno hlajenje raffreddamento con circolazione (di fluido refrigerante)
šport. krožna smer rotatoria
krožni (prometni)
otok isola rotazionale
igre krožno deljenje kart girata

krožn|i [ó] (-a, -o) umlaufend; Kreis- (izsek der Kreisausschnitt, lok der Kreisbogen, odsek der Kreisabschnitt, proces der [Kreisprozeß] Kreisprozess, stožec der Kreiskegel, tir die Kreisbahn, gibanje die Kreisbewegung); Rund- (horizont der Rundhorizont, tehnika mešalnik der Rundmischer, ples der Rundtanz, pletilnik die Rundstrickmaschine, šport tek der Rundlauf, cerkev die Rundkirche, klop die Rundbank, pot der Rundweg, razpoka der [Rundriß] Rundriss, tura die Rundtour, die Rundfahrt, okno das Rundfenster, potovanje die Rundreise); Ring- ( tehnikačolniček der Ringschützen, utor die Ringnut, vod die Ringleitung, tehnika peč der Ringofen, obzidje die Ringmauer)

losbrechen^* etwas odlomiti (intransitiv se); intransitiv izbruhniti, začeti se; Eisenbahn Lok: speljati, speljevati

meander samostalnik
1. geografija (rečni zavoj) ▸ meander, hurokkanyarVoda odteka in iz dneva v dan razgalja jezersko dno, dokler se ne umakne v vijugaste rečne meandre. ▸ A víz elfolyik, és napról napra egyre csupaszabbá válik a tó medre, míg végül a víz vissza nem vonul a folyó kanyargós meandereibe.
2. umetnost (okrasni vzorec) ▸ meander [kígyószerű díszítmény]Tapeto prilepimo sami, rob zaključimo z letvicami, v ustrezni višini pa nalepimo vzorec v obliki grškega meandra. ▸ A tapétát magunk ragasztjuk fel, széleit lécekkel zárjuk le, és megfelelő magasságban felragasztjuk a görög meandert ábrázoló mintát.

3. (stranska zgodba; zastranitev) ▸ mellékszál, kitérő, kacskaringós gondolatmenet
Knjiga nas mora posrkati vase, v usode in značaje oseb, v zgodbo in njene meandre. ▸ Egy könyvnek be kell szippantania olvasóját, az olvasónak pedig bele kell merülnie a szereplők sorsába és jellemébe, a történetbe és annak kacskaringós mellékszálaiba.
Pripoved naredi meander z opisom ambivalentnega odnosa med mladima moškima. ▸ Az elbeszélés kitérőt tesz a két fiatalember ambivalens kapcsolatának leírásával.

4. (vijuga; lok) ▸ kanyarulat
Okrog te palice se v muhastih meandrih razposajeno poigravajo vitice in cveti. ▸ E pálca körül szeszélyes kanyarulatokban csintalanul játszadoznak a kacsok és a virágok.
V kolovoz so se zažrli meandri pudrastega peska. ▸ A porhanyós homok kanyarulatai belevájódtak a sivatagi útba.

moresco agg. (m pl. -chi) mavrski:
arco moresco umet. mavrski lok

mósten (of a) bridge

móstni lok arch (of a bridge)
móstni steber bridge pile (ali pier)
móstna tehtnica platform scale, platform balance, weighing machine, (za vozove) weighbridge
móstni čoln pontoon, ZDA ponton
móstni žerjav tehnika gantry crane

mósten de pont

mostni lok, obok arche ženski spol (d'un pont)
mostna ograja parapet moški spol, garde-fou moški spol
mostni steber pile ženski spol (de pont)
mostna tehtnica bascule ženski spol

mósten de(l) puente

mostno cestišče calzada f de puente
mostni lok arco m (del puente)
mostni čuvaj guardapuentes m
mostna ograja pretil m, barandilla f
mostni steber pilar m de puente
mostna tehtnica báscula f (de plataforma)

mostn|i [ó] (-a, -o) Brücken- (lok das Brückenjoch, Brückenbogen, steber der Brückenpfeiler, žerjav der Brückenkran, ograja das Brückengeländer)

nadočésen (-sna -o) adj. anat.
nadočesni lok arco soppraccigliare