Franja

famulus 3 služeč, služen: Venus f. O. služabnica kot ljubica, turba Tyros Sil.; pren.: toga Pomp. fr., aqua, vertex O., dextrae Lucan., artus Val. Fl., ripae Cl. Od tod subst.

1. famulus -ī, m sluga, služabnik, strežnik, strežaj človeka ali božanstva: Sen. tr., Val. Fl., Mart., Sil., heri et famuli Ci., nec rēfert dominosne illic famulosne requiras O., custos famulusque dei (= Silen) H., famuli (Vulcani) H. pomagači (= Kiklopi), famulus Dianae O. (= kalidonski merjasec, ker izvršuje Dianina povelja), famulus sacrorum O. služabnik (strežaj) pri žrtvovanju. Predklas. obl. famul -uli, m: Enn., Lucr. (osk. famel).

2. famula -ae, f služkinja, služabnica, strežnica: Lucr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Iuv., famulas laboribus urguent O., immunes operum famulae dominaeque suorum O., me reginam vocas, sed ego me tuam famulam esse confiteor Cu.; pren.: virtus f. fortunae est Ci.

Opomba: Sinkop. gen. pl. famulûm: Val. Fl. Star. abl. pl. f. famulābus: Vulg., Aug.

Faula -ae, f Fávla, Herkulova ljubica: Lact.

gangster moški spol (-ja …) der Gangster
ljubica gangsterja die Gangsterbraut

Glycera -ae, f (Γλυκέρα „Sladka“) Glíkera, grško dekliško ime. Poseb.

1. Horacijeva ljubica: H.

2. Tibulova ljubica: H.

3. po lepoti sloveča venčarica v Sikionu, ljubica slikarja Pavzije, ki jo je naslikal: PLIN.

4. slovita hetera v Atenah, ljubica pesnika Menandra: MART.

Hērō -ūs, acc. Hērō in (redko) Hērōn, f (Ἡρώ) Hêro, gen. Hêro,

1. lepa Afroditina svečenica v traškem Sestu, ljubica Leandra iz Abida, ki je vsako noč plaval k njej čez Helespont, dokler ni utonil; nato je Hero s stolpa, v katerem ga je vsakokrat čakala, skočila v morje: O., Serv. (z obl. ērō). Od tod adj. Hērōus 3 Herin: turres Lucan.

2. Danaida: Hyg.

Hersē -ēs, f (Ἕρση) Hêrsa, Kekropsova hči, Hermesova ljubica: O.

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

Lātōna -ae, f (lat. obl. za at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Latóna, hči Titana Koja (Coeus, Κοῖος) in Fojbe (Phoebē, Φοίβη), po starejši bajki Zevsova soproga (še pred Hero), mati Apolona in Artemide (Diane), po mlajši bajki Zevsova ljubica, ki jo je ljubosumna Zevsova soproga Hera preganjala, dokler ni Latona po dolgi blodnji na gori Kint (Cynthus na otoku Delos) rodila božja dvojčka Apolona in Artemido: Enn. fr., Ci., V., H., L., O., Hyg. Star. gen. Lātōnās: L. Andr. ap. Prisc. — Od tod

1. adj. Lātōnius 3 Latónin: Delos V., virgo V., Luna Tib., Phoebe Col.; subst. Lātōnia -ae, f Latónina hči = Diana: V., O., Stat.

2. subst. Lātōni-gena -ae, m, f (Lātōna in genere = gīgnere) Latónin otrok: Latonigenae duo (= Apollo et Diana) O., di Sen. tr.

leaena -ae, f (gr. λέαινα) levinja: Varr., Ci., V., H., O., Cat., Tib., Plin., Gell.; metaf. nekakšna mreža: Varr. — Kot nom. propr. Leaena -ae, f Leájna = „Levinja“, grška hetera, Aristogejtonova ljubica: Lact.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

Leucothea -ae, f in Leucotheē -ēs, f (Λευκοϑέα Bela boginja) Levkótea

1. bogoslužno ime Ino, Kadmove hčere in Melikertove matere, ki se je na begu pred besnim Atamantom (Athamās) pognala v morje ter bila sprejeta med morska božanstva; Rimljani so jo pozneje istovetili s staroitalsko boginjo Matuto; obl. Leucothea: Ci., O., Stat. (z gr. acc. Leucothean), obl. Leucotheē: O., Pr.

2. hči babilonskega kralja Orhama in Evrinome, Apolonova ljubica: O.

3. otoček = Leucōsia: Mel., Plin. (3, 83, z obl. Leucothea).

4. studenec na Samosu: Plin. (5, 135, z obl. Leucothea).

ljubávnica (-e) f glej ljubica

ljúbček (-čka) | -ica (-e) m, f

1. amante, amoroso (-a), bello (-a); pejor. drudo (-a), ganzo (-a):
zbogom, zbogom, ljubica! addio, mia bella, addio!

2. ragazzo (-a)

3. prediletto (-a), cocco (-a)

4. (poljubček) bacio, bacino

5. (kot nagovor) tesoro

Lycōris -idis, acc. -ida, voc. Lycōri, f (Λυκωρίς) Likórida, izmišljeno ime igralke Kiteride (Cytheris), ki se je kot osvobojenka senatorja Volumnija Evtrapela imenovala Volumnija. Bila je ljubica triumvira Antonija, pozneje pesnika Lucija Kornelija Gala: V., H., O., Pr., Mart.

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

Meliē -ēs, f (Μελία, epsko Μελίη) Mélija, bitin(ij)ska nimfa, ljubica rečnega boga Inaha: O.

Minervīna -ae, f Minervína, Konstantinova ljubica: Aur.

Nemesis -eōs, acc. -sin in -sim, abl. -sī, f (Νέμεσις) Némesis

1. poosebljeno občutje za tisto, kar je prav(ično), boginja pravičnosti, kaznovalka in maščevalka, ki kaznuje zlasti ošabnost in prevzetnost, s priimkoma Adrastea in Rhamnusia (gl. ti besedi): Aus., Amm., ne poenas reposcat a te Nemesis Cat., alii Graecam Nemesin invocantes Plin., est post aurem aeque dexteram Nemeseos, quae dea Latinum nomen ne in Capitolio quidem invenit Plin.; poistovetena s pobožanstveno Ledo: Laet., s soncem: Macr.

2. Tibulova ljubica: Tib., O., Mart.

Oenōnē -ēs, f (Οἰνώνη) Ojnóna

1. frigijska nimfa, hči rečnega boga Kebrena, ljubica Parisa, ki jo je nazadnje zapustil: O., Suet.

2. drugo ime za otok Ajgina: Plin.