Franja

Mutterliebe, die, materinska ljubezen

Nächstenliebe, die, ljubezen do bližnjega

partiality [pa:šiǽliti] samostalnik
pristranost; posebna ljubezen (for)

pasión ženski spol trpljenje; strast, koprnenje, strastna želja, močna ljubezen, nagnjenje do; huda jeza

la Pasión pasijon, Kristusovo trpljenje
pasión de amor žar ljubezni, strastna ljubezen
con pasión strastno

passion [pasjɔ̃] féminin strast, vroča ljubezen; nagnjenje; pohlep; razburjenje; (religion)

Passion Kristusovo trpljenje; pasijon
(religion) la semaine de la Passion velikonočni teden
aimer à la passion strastno ljubiti
juger sans passion stvarno (pre)soditi
il se laissa aller (ali emporter) à sa passion premagala ga je strast, jeza
maîtriser ses passions obvladati svoje strasti
se prendre de passion pour quelqu'un strastno se zaljubiti v koga
passion du jeu, de voyager nagnjenje za igranje, za potovanja
passion de l'argent pohlep po denarju
amour-passion masculin strastna ljubezen

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

patriotisme [-tism] masculin rodoljubje, domoljubje, patriotizem, ljubezen do domovine

philharmonie [filarmɔni] féminin društvo ljubiteljev glasbe; vieilli ljubezen do glasbe; filharmonija

philocalia -ae, f (gr. φιλοκαλία) ljubezen do lepote, ljubezen do lepega, filokalíja: Aug.

philologia -ae, f (gr. φιλολογία) „ljubezen do znanosti“ = ukvarjanje s slovstvom, ukvarjanje z znanostjo, literarno-znanstveni študij, filologíja: Ci. ep., Vitr.; poseb. razlaga(nje) (tolmačenje, interpretiranje) drugih pisateljev: Sen. ph.

populāritās -ātis, f (populāris)

1. ljubezen do ljudstva, naklonjenost ljudstvu, ljudoljubje, priljudnost, priljubljenost, zaupljivost, popularnost, (v negativnem pomenu) hlepenje po ljudski naklonjenosti, stremljenje za ljudsko naklonjenostjo, demagoštvo, demagogija, populariteta: Plin., Amm., quanto rarior apud Tiberium popularitas, tanto laetioribus animis accepta T., unde Spuri Maeli Marcique Manli popularitas signum adfectati regni est existimatum Q., pari popularitate damnatos relegatosque restituit Suet., maxime autem popularitate efferebatur Suet., ne quid popularitatis praetermitteret, nonnumquam in thermis suis admissa plebe lavit Suet., libertate gravem pia Catonem et gratum popularitate Magnum Stat.

2. rojaštvo: et tu edepol, quisquis es: et siquid opus est, quaeso, dic atque impera popularitatis causa Pl.; metaf. (so)udeležba: Don.

3. prebivalstvo: Tert.

possessiveness [pəzésivnis] samostalnik
posesivnost, svojilnost; tiranska, sebična ljubezen, pohlep po posesti

predilección ženski spol posebna ljubezen

predilécţie -i f posebna ljubezen

prédilection [-dilɛksjɔ̃] féminin posebna ljubezen

de prédilection najljubši
livre masculin, plat masculin de prédilection najljubša knjiga, jed
avoir une prédilection pour imeti posebno ljubezen (nagnjenost, slabost) za
sa prédilection va aux lectures de romans policiers on posebno rad bere kriminalke

predilezione f posebna ljubezen:
la sua predilezione è la caccia najraje ima lov

préférence [preferɑ̃s] féminin dajanje prednosti; posebna ljubezen ali nagnjenje (pour za); prednost, prioriteta; olajšava, ugodnost; preferenca

de, par préférence rajši; zlasti; prav posebno
accorder, donner la préférence à quelqu'un dati prednost komu, bolj ceniti, rajši imeti koga
avoir la préférence sur quelqu'un imeti prednost pred kom
droit masculin de préférence prednostna pravica

preferencia ženski spol prednost, posebna ljubezen za; gledališče prva vrsta, prednosten sedež

precio de preferencia izjemna cena
de preferencia, con preferencia posebno rad, najraje
dar preferencia prednost dati, rajši imeti

preferínţă -e f prednost, posebna ljubezen, preferenca

redamar(se) z ljubeznijo poplačati (povrniti), ljubezen vračati