Franja

liják (-a) m

1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

2. lavandino;
kuhinjski lijak acquaio
lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
meteor. lijak tornada tromba del tornado
teh. polnilni lijak tramoggia

Lippe, die, (-, -n) ustnica, ustna; Tierkunde, Musik ustna; Technik odprtina; sich die Lippen lecken oblizovati se; an die Lippen führen dati k ustom; den Finger auf die Lippen legen dati prst na usta; es nicht über die Lippen bringen ne moči povedati; nicht über die Lippen von kommen: Y kommt nicht über die Lippen von X X nikoli ne izusti Ya; die Antwort auf den Lippen haben imeti odgovor na jeziku; sich auf die Lippen beißen ugrizniti se v jezik; jemandem auf den Lippen hängen viseti komu na ustih, loviti vsako besedo; von den Lippen lesen brati z ust; eine Lippe riskieren tvegati odkrito besedo

lopar¹ moški spol (-ja …) der Schläger (lesen Holzschläger, za badminton Badmintonschläger, Federballschläger, teniški Tennisschläger)
policijski signalni lopar die Polizeikelle
glava loparja die Schlagfläche

made [méid]

1. preteklik & pretekli deležnik od to make 2

2. pridevnik
(umetno) narejen; izmišljen; gotov, ki je uspel; izučen (vojak); (dobro) grajen (človek)
pogovorno določen, mišljen

made dish iz več pridatkov narejena jed
made gravy umetno narejena mesna omaka
made road utrjena cesta
English-made narejeno v Angliji
made of wood lesen
made from narejen iz česa
a made story izmišljena zgodba
a made man človek, ki je uspel
a well-made man dobro grajen človek
it is made for this purpose mišljeno je za ta namen

maš|a ženski spol (-e …) die Messe, der Gottesdienst, das -amt (angelska Engelamt, jutranja Morgenmesse, v spomin Gedächtnisgottesdienst, za otroke Kindergottesdienst, za umrlega Totenmesse, papeška Papstmesse, pogrebna Totenamt, Totenmesse, pontifikalna Pontifikalmesse, privatna Privatmesse, prva jutranja Frühmesse, Frühgottesdienst, slovesna Hochamt, ustanovna Stiftungsmesse, votivna Votivmesse, žalna Trauergottesdienst)
nova maša die Primiz
daritev svete maše das [Meßopfer] Messopfer
red svete maše die [Meßordnung] Messordnung
brati mašo die Messe lesen
čas maše die Kirchzeit

méter (-tra) m

1. metro:
kvadratni, kubični meter metro quadrato, quadro (m²), metro cubo (m³)
tekoči meter metro lineare

2. (priprava za merjenje) metro:
lesen, kovinski, zložljiv meter metro di legno, di metallo, a stecche
tračni meter metro a nastro

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

mōbilis -e, adv. mōbiliter (movēre)

1. lahko premičen, gibljiv, gibčen, okreten, hiter, uren, brz, mobilen: Lucr., Pers., turris Ci., folia O., H., oculi lubrici et mobiles Ci. migotave, rivi H. vijugajoči, vijoči se, dentium mobiles Plin. majavi, Iuppiter (kot kip) manu mobilis Plin., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl. brzonog in brzorok, urnih nog in hitrih rok, nervis alienis mobile lignum H. cepetavček, lesen možicelj, marioneta, pajac, mobiliter palpitare Ci., mobiliter ferri, reverti mobilius Lucr., ad bellum mobiliter celeriterque excitari C. lahko in hitro; kot jur. t.t. premično imetje, premičnine: res mobiles Ulp. (Dig.) ali census mobilis Amm.

2. metaf.
a) spremenljiv, nestanoviten, nestalen, omahljiv (naspr. constans, stabilis): Plin. iun., Sen. ph., populus N., Quirites H., animus, voluntas Ci., res humanae fluxae et mobiles S., Galli in capiendis consiliis mobiles C., gens ad omnem auram spei mobilis L. spremenljiv kakor vreme.
b) gibek, gibčen, razgiban, živ(ahen), okreten, vodljiv, upogljiv, uklonljiv, razburljiv, vzdražljiv, razdražljiv: mens, animi natura Lucr., ingenium Sen. ph., Vitr., dum faciles animi iuvenum, dum mobilis aetas V., populus mobilior ad cupiditatem agri L. bolj nagnjen k, parvis rebus mobilis animus L. občutljiv za, mobilior fervor, mobilissimus ardor Ci.

molitvic|a ženski spol kleines Gebet
figurativno zdrdrati svojo molitvico sein Sprüchlein hersagen
brati kozje molitvice (jemandem) die Leviten lesen, (jemanden) ins Gebet nehmen

most¹ [ó] moški spol (-u, -ôva, -ôvi) gradbeništvo, arhitektura die Brücke, -brücke (betonski Betonbrücke, kamnit Steinbrücke, lesen Holzbrücke, masiven Massivbrücke, železen Eisenbrücke; iz armiranega betona Stahlbetonbrücke, dvigalo Hubbrücke, dvižni Klappbrücke, zgodovina Fallbrücke, Zugbrücke, dvojni dvižni Doppelklappbrücke, gredni Balkenbrücke, gredni z enim poljem Einfeldbrücke, z več polji Mehrfeldbrücke, jekleni mrežasti Stahlgitterbrücke, ločni Bogenbrücke, ločni z nadgradnjo Deckbrücke, ločni s podgradnjo Stabbogenbrücke, palični Fachwerkbrücke, ploščati Flachbrücke, pokriti Hausbrücke, pontonski Schiff(s)brücke, Pontonbrücke, portalni Portalbrücke, previsni Auslegerbrücke, verižni Kettenbrücke, viseči Hängebrücke, z nosilnimi jambori Schrägseilbrücke, Zügelgurtbrücke, vrtljivi Drehbrücke, vrvni Seilbrücke, z rešetkastim lokom Fachwerkbogenbrücke; kotalni Rollbrücke, sklopljivi Klappbrücke, zasilni Notbrücke; avtocestni Autobahnbrücke, cestni Straßenbrücke, za pešce Fußgängerbrücke, železniški Eisenbahnbrücke, Bahnbrücke)
most vzdihljajev Seufzerbrücke
figurativno oslovski most Eselsbrücke
figurativno zračni most Luftbrücke
ležišče mostu das Brückenlager, Bruckenauflager
opornik mostu das Brückenwiderlager
gradnja mostov/mostu der Brückenbau
figurativno der Brückenschlag
figurativno vzpostaviti most eine Brücke schlagen
(premostitev) der Brückenschlag; čez avtocesto ipd.: die Überführung
transportni most die Schwebefähre
vojska gradnja pontonskega mostu der Kriegsbrückenschlag
figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrennen

nadalj|evati (-ujem) etwas fortsetzen, fortfahren (mit), fortfahren zu (nadaljujte z branjem! fahren Sie fort zu lesen!); weitergehen (nadaljujmo! gehen wir weiter!), weitermachen (samo tako nadaljuj! ironično mach nur so weiter!); s pisanjem, vodenjem evidenc: fortschreiben, fortführen, weiterführen; z vožnjo: weiterfahren; z gradnjo: weiterbauen
nadaljevati boj weiterkämpfen

nepismen [è] (-a, -o) analphabetisch
biti nepismen ein Analphabet sein, nicht lesen und schreiben können

opornik [ó] moški spol (-a …) die Stütze (glavni Hauptstütze, teleskopski Teleskopstütze, zidni Mauerstütze), steber: der Stützpfeiler, Strebepfeiler, Grundpfeiler, die Strebe (križni Kreuzstrebe), der Kämpfer, das Widerlager (mostu Brückenwiderlager)
stenski opornik (pilaster) der Wandpfeiler
rudarstvo der Stempel (lesen Holzstempel); kol: der Stützpfahl, der Pfosten; pri podkvi: der Stollen

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch

part² [pa:t] prislov
deloma

part of iron part of wood deloma železen, deloma lesen
part truth delna resnica
part finished na pol gotovo

pečatnik samostalnik
1. (pripomoček z matrico) ▸ pecsét, bélyegző, pecsétnyomóNa sliki je pečatnik in odtis, ki ga pusti na ploščici iz mehke gline. ▸ A képen látható a bélyegző, illetve annak puha agyagtáblán hagyott lenyomata.

2. (pečatni prstan) ▸ pecsétgyűrű
S prsta si je potegnil pečatnik. ▸ Ujjáról lehúzta a pecsétgyűrűt.
Sopomenke: pečatni prstan

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

pládenj (-dnja) m vassoio:
gosp. pladenj za liker portaliquori
(lesen) pladenj za polento tafferia
pladenj za ribe pesciera
pladenj za slaščice guantiera
pren. prinesti komu vse na pladnju, krožniku scodellare la pappa a qcn.

plot [ô] moški spol (-a/-u, -ova, -ovi) der Zaun (lesen Holzzaun, iz letev Lattenzaun), die Abzäunung
luknja v plotu die Zaunlücke
zastružni plot der Triebschneehag
figurativno skakati čez plot fremdgehen
skok čez plot der Seitensprung

pod¹ [ô] moški spol (-a …) der Fußboden, Boden; der -boden, -fußboden (lesen Holzboden, kamnit Steinfußboden, parketni Parkett(fuß)boden, iz desk Bretterboden)
gradbeništvo, arhitektura slepi pod der Blindboden
ladijski pod der Dielenboden, Riemenboden
tehnika pri paleti: die Vertäfelung
tehnika, železnica vagon z nizkim podom der Niederflurwagen