Franja

Totpunkt, der, Technik mrtva lega; figurativ mrtva točka

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

trasposizione f

1. prenašanje, prenos

2. glasba transpozicija

3. med. transpozicija, zamaknjena lega (črevesja)

4. jezik transpozicija, premeščanje (besed v stavku)

Verkehrslage, die, prometna situacija; lega glede na prometne zveze

vernation [və:néišən] samostalnik
botanika vernacija; razvrstitev, lega lističev v brstečem popku

vertical [və́:tikəl]

1. pridevnik (vertically prislov)
navpičen, vertikalen (to na)
ki je v zenitu; perpendikularen, pravokoten na horizont

vertical plane vertikalna ravnina
a vertical take-off aircraft letalo, ki lahko navpično vzleti (brez startne steze)
vertical envelopment vojska obkolitev iz zraka (s padalskimi četami)

2. samostalnik
navpična premica, navpičnica, vertikala; navpična lega

verticality [və:tikǽliti] samostalnik
navpičnost, navpična lega (položaj), vertikalnost
astronomija zenitski (najvišji) položaj

vezáč (-a) m legatore, chi lega (covoni e sim.)

vezálka (-e) f

1. laccio, stringa (delle scarpe)

2. legatrice, donna che lega

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vézati -žem dov. a lega, a uni

vključeváti -čújem (se) nedov.
1. a deschide; a racorda, a lega
2. a (se) include, a (se) integra
3. a cuprinde, a conţine
4. a implica, a antrena

vkljúčiti -im (se) dov.
1. a deschide; a racorda, a lega
2. a (se) include, a (se) integra
3. a cuprinde, a conţine
4. a implica, a antrena

Weinlage, die, vinska lega

Zahnstellung, die, lega zob

zavézati -žem dov.
1. a lega
2. jur. a obliga

zvézati -véžem dov. a lega, a uni

местоположение n lega kraja

низменность f nizka lega, nižava; (pren.) nizkotnost

affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.