Franja

contegō -ere -tēxī -tēctum

1. (hkrati, skupno, povsem) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati): corporis partes Ci., (elephantum) tota corpora auro Cu., spoliis contectum iuvenis corpus L., contegere aliquem veste suā N., crura veste Iust., ferae pelle contectus Suet., vehiculum pellibus undique contectum Cu., contecti Attalicis aulaeis parietes Val. Max., contecta stramine casa O. s slamo krita, parva casula cannulis temere contecta Ap., contegere coria centonibus, musculum lateribus lutoque C., cum arma omnia reposita contectaque essent C. shranjeno, piscatorias naves contexerant C. so bili pokrili s krovom, c. locum linteis L., contegere mala operculis arcularum Col., platani et pōpuli contegunt ripas Cu., arborum stipites hedera contexerat Cu., omnia contegi frondibus Cu.; si idem tumulus, qui corpus eius contexerat, nomen etiam obruisset Ci., eos uno tumulo contexit L. je skupaj pokopal, c. corpus tumulo Val. Max. ali ossa tumulo Cu. ali membra sepulcro Val. Fl. ali aliquem arenosa humo Ap. pokopati, zagrebsti (prim.: humatus intellegitur humo contectus Plin.), tako tudi: Galbae corpus … dispensator Argius … humili sepulturā (borno) in privatis eius hortis contexit T.; v pass.: Taenariā contegi humo O. ležati v tenarski zemlji.

2. occ. prekri(va)ti, ode(va)ti, zastreti (zastirati), kriti, skri(va)ti: messoriā se corbe Ci., caput glauco amictu V., capita scutis Auct. b. Afr., contegat inductus morientia lumina cortex O., omnia contecta nebulā L., in aliquo ramorum nexu contegi T. (o otročičih); zevgma: quidam servili habitu, alii fide clientium contecti et inter sarcinas abditi T.

3. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti, (za)tajiti: factam iniuriam illi miserae Ter., libidines fronte et supercilio, non pudore et temperantiā Ci., impium pectoris vulnus (nedovoljeno, prepovedano ljubezen) piā dissimulatione Val. Max., contecta victricium partium vulnera T., contegendis, quae prima aetas et summa fortuna expeterent T.

couché, e [kuše] adjectif ležeč

être couché ležati
blés masculin pluriel couchés poležano žito
écriture féminin couchée ležeča pisava
papier masculin couché s tanko plastjo sadre ali kaolina prevlečen papir (za ilustracije)
être couché à terre ležati na zemlji

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

demeurer [dəmœre] verbe intransitif ostati; stanovati, bivati; preostati, zaostati; vztrajati (dans v, pri); vieilli veliko časa potrebovati (à za)

en demeurer d'accord soglašati, biti sporazumen
demeurer en arrière zaostati
demeurer en (beau) chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demeurer sur le cœur, sur l'estomac (figuré) ostati, (ob)ležati na srcu, na želodcu
cela m'est demeuré sur le cœur tega ne morem pozabiti
demeurer (tout) court ostati nem; ne vedeti, kaj bi odgovorili; obtičati
en demeurer là obstati, ustaviti se, pri tem ostati; ostati, kot je
demeurons-en là! ne govorimo večo tem
les choses en demeurent là stvari ostanejo, kot so
demeurer en place ostati na mestu, mirovati
demeurer en reste, en arrière (commerce) biti v zaostanku (s plačilom), biti dolžan

depresija samostalnik
1. (bolezen) ▸ depresszióPovezane iztočnice: klinična depresija, manična depresija, poporodna depresija, velika depresija

2. (obdobje po gospodarski krizi) ▸ depresszió, pangásPovezane iztočnice: velika depresija, velika gospodarska depresija

3. geografija (del kopnega) ▸ depresszió, mélyföldMrtvo morje leži v najnižji zemeljski depresiji. ▸ A Holt-tenger a Föld legmélyebb depresszióját foglalja el.
Siwa leži v depresiji 12 metrov pod morsko gladino in je daleč naokoli znana po svojih dateljnih in olivah. ▸ A Szíva-oázis 12 méterrel a tengerszint alatt található depresszióban fekszik, és a távoli környéken is ismert datolyájáról és olajbogyójáról.
Povezane iztočnice: Katarska depresija

4. meteorologija (vremenski pojav) ▸ depresszió [légnyomási minimum]

dlán palm (of hand)

ležati na dláni (figurativno) to be evident, to be manifest
to leži, je na dláni this (ali it) stands to reason; that is as plain as a pikestaff; this is patently obvious

dobro¹ [ô] adverb gut; gut-, wohl- (idoč [gutgehend] gut gehend, informiran [gutunterrichtet] gut unterrichtet, merjen gutgezielt, mišljen [gutgemeint] gut gemeint, negovan [gutgepflegt] gut gepflegt, ohranjen guterhalten, [wohlerhalten] wohl erhalten, plačan [gutbezahlt] gut bezahlt, položaj [gutdotiert] gut dotiert, razpoložen [gutgelaunt] gut gelaunt, situiran [gutsituiert] gut situiert, stoječ gutbetucht, obleka [gutsitzend] gut sitzend, uspel [gutgelungen] gut gelungen; pretehtan/premišljen [wohlbedacht] wohl bedacht, [wohldurchdacht] wohl durchdacht, [wohlüberlegt] wohl überlegt, utemeljen wohlbegründet)
enako/prav tako dobro genausowohl
dobro deti [guttun] gut tun, eine Wohltat sein
dobro se goditi komu (jemandem) gut ergehen
dobro iti: dobro gre es geht gut
dobro kazati gut stehen
dobro ležati na tleh za vozila: gute Bodenhaftung haben
|
dobro potujte! Gute Reise!
dobro se popravite/pozdravite! Gute Besserung!

dock⁴ [dɔk]
zatožna klop
sleng vojaška bolnica

to be in the dock sedeti na zatožni klopi
vojska to be in dock ležati v bolnici

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

echado ležeč

estar echado ležati
echado a perder pokvarjen, uničen
echada está la suerte kocka je padla

eingebettet: eingebettet in obdan z; eingebettet sein in ležati v; biti obdan z

eingelagert vložen; eingelagert sein in ležati v

ekvator samostalnik
1. (na Zemlji) ▸ Egyenlítő [lastno ime] ▸ egyenlítő [občno ime]Zemlja ima največji obseg svoje širine na ekvatorju. ▸ A Föld legnagyobb szélessége az Egyenlítőnél van.

2. (na planetu) ▸ egyenlítőPodrobne slike razkrivajo sistem tektonskih prelomov na luninem ekvatorju. ▸ A részletes képek tektonikus törésrendszert fednek fel a Hold egyenlítőjén.

3. astronomija (nebesni ekvator) ▸ egyenlítő [égi]
Krokar (Corvus), ozvezdje tik pod ekvatorjem, eno od 48 ozvezdij, znanih starim Grkom. ▸ A Holló (Corvus) csillagkép közvetlenül az egyenlítő alatt az ókori görögök által ismert 48 csillagkép egyike.
Povezane iztočnice: nebesni ekvator

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

étalage [etalaž] masculin izložba (prodajnega blaga), izložbeno okno; razkazovanje, paradiranje; stojnina; spodnji del plavža

être à l'étalage ležati v izložbenem oknu
faire l'étalage de quelque chose razkazovati kaj, paradirati s čim
mettre à l'étalage izložiti

évidence [evidɑ̃s] féminin očitnost, jasnost, gotovost, razvidnost, nazornost; jasna stvat

en évidence vidno, očitno
de toute évidence očividno, očitno, prav gotovo
démontrer à l'évidence que jasno dokazati, da
c'est l'évidence même to je jasno ko beli dan
être en évidence biti, ležati na dlani
mettre en évidence pokazati, pojasniti, razjasniti, dokazati; poudariti, podčrtati
se mettre en évidence zbuditi pozornost
se rendre à l'évidence pustiti se prepričati, uvideti

gizzard [gízəd] samostalnik
mlin (ptičji želodec)
pogovorno grlo, želodec

to fret one's gizzard beliti si glavo, jeziti se
to stick in one's gizzard biti komu neprijeten, ležati komu v želodcu

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.