Franja

detestar sovražiti, mrzeti; občutiti gnus do; prekleti, ne trpeti

detestar de la mentira sovražiti laž

dnȍ s, redko mn. -dna
1. dno: dno mora, suda; morsko dno; dno posude, kotla, zdenca, bunara; to je bačvi izbilo dno; uvrijediti, uvrediti koga do -a duše; zagledati čaši dno srkati ga
2. skrajnost: biti na -u sobe, sela, polja
3. u laži je plitko dno laž ima kratke noge

dokázati prouver, faire preuve de, démontrer

dokazano je, da il est établi (ali c'est un fait avéré) que
dokazati laž convaincre de mensonge

doseg|a [é] ženski spol (-e …) die Erlangung, die Erreichung
dosega s prevaro pravo die Erschleichung
… za dosego nekega namena Zweck-
(laž die Zwecklüge, optimizem der Zweckoptimismus, pesimizem Zweckpessimismus, racionalnost die Zweckrationalität)

effronté, e [efrɔ̃te] adjectif nesramen, predrzen; masculin nesramnež, predrznež

réponse féminin effrontée, menteur masculin effronté nesramen odgovor, lažnivec
mensonge masculin effronté nesramna laž

éhonté, e [eɔ̃te] adjectif nesramen, brez sramu, predrzen; masculin, féminin nesramnež, -ica

c'est un mensonge éhonté to je nesramna laž

élégant, e [elegɑ̃, t] adjectif eleganten, okusen, fin, odličen; masculin gizdalin; féminin modna dama

mensonge masculin peu élégant nelepa laž

enredar ujeti v mrežo, omrežiti, zaplesti, premamiti; razdvojiti, spreti

enredarse de palabras sporeči se
¡no enredes! ne draži me! to je laž!

erstunken: erstunken und erlogen sein biti podla laž

fable¹ [féibl] samostalnik
basen, bajka; izmišljena zgodba, izmislek, pripovedka, fabula; mit, legenda
arhaično zaplet drame

fact and fable resnica in laž
it is a mere fable to je izmišljotina

fábula (basen) fable

Ezopove fábule Aesop's fables; (drame itd.) plot, story, story line; (neverjetna zgodba) tale, fiction, story; (laž) fiction, trumped-up story, fable, lie, untruth, falsehood

fiction [fíkšən] samostalnik
izmišljanje, izmislek, izmišljotina; leposlovje, beletrija, roman

polite fiction konvencionalna laž

flat¹ [flæt] pridevnik
raven, plosek, sploščen; medel, plehek, nezanimiv, pust, enoličen; prazen; razdišan; potrt; slab (prodaja); zveneč
glasba molovski; za pol tona znižan; napačen (petje); razglašen; onemogel, izčrpan; brezobresten; odkrit

sleng flat broke brez pare
flat calm mrtva tišina
to give a flat denial gladko odkloniti, zanikati
a flat lie debela laž
to meet with a flat refusal biti odločno zavrnjen
figurativno he fell as flat as a pancake popolnoma mu je spodletelo
to lay flat zravnati z zemljo
flat prices nizke enotne cene
flat race dirka brez ovir
his singing is flat poje za pol tona prenizko
to go into a flat spin zmesti se
that's flat to je moja zadnja beseda
flat nonsense popoln nesmisel
hudomušno B flat stenica
to tell flat naravnost povedati
ameriško flat silver srebrn pribor

garrafal ki ima velike sadeže; ogromen

falta garrafal groba napaka
mentira garrafal debela laž

gelogen ➞ lügen; gelogen sein biti laž

gòl nu, dénudé, découvert

gola laž un pur mensonge
gola resnica la pure vérité, la vérité toute nue (ali sans fard)
z golim očesom à l'œil nu
popolnoma gol tout nu, nu comme la main, nu comme un ver, familiarno à poil

*haine [ɛn] féminin sovraštvo, mržnja, črtenje

par haine iz sovraštva
haine mortelle smrtno sovraštvo
porter de la haine à quelqu'un sovražiti koga
avoir de la haine pour le mensonge mrziti laž
vouer une haine mortelle à quelqu'un obljubiti komu smrtno sovraštvo
prendre en haine zasovražiti
en haine de iz sovraštva do

horreur [ɔrœr] féminin groza, strah; grozota, strahota, grozovitost; stud, gnus

c'est une horreur to je strašno
horreurs pluriel de la guerre vojne grozote
horreur d'un crime strahota, grozovitost zločina
nuit féminin d'horreur noč groze
j'ai horreur de groza me je, sovražim
avoir quelque chose en horreur, avoir de l'horreur pour quelque chose mrziti, sovražiti kaj
avoir horreur du mensonge sovražiti laž
commettre des horreurs zakriviti grozovitosti
dire, écrire des horreurs govoriti (izreči), pisati ogabnosti
faire horreur zbujati grozo, strah, stud
cela fait horreur à penser grozno je pomisliti na to
cette conduite me fait horreur to vedenje se mi studi
débiter des horreurs sur quelqu'un obrekovati koga
frémir d'horreur drgetati od groze, strahu
prendre quelqu'un en horreur zasovražiti koga
j'ai été saisi, rempli d'horreur strah me je popadel

impōnō (inpōnō) -ere -posuī -positum.

I.

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi v: imposita gremio fronte O., nati membra impone sepulcro O., imp. pedem in navem Pl. Na vprašanje kje? coloniam in agro Samnitium imp. L., praesidium Abydi, Medione imp. L., praesidium arci imp. Cu. posaditi (postaviti) v …

2. occ. (moštvo in stvari) v (na) ladje spraviti, vkrcati: per istos quae volebat clam imponenda, occulte exportanda curabat Ci., expediti navem conscenderunt, quo maior numerus militum posset imponi C., Crassus exercitum Brundisii imposuit Ci. Kam? legiones (aeris pondus) in naves imponere Ci.; pesn.: imposita est Philomela carinae O.

3. metaf. (v kak položaj) spraviti, potegniti, pahniti v kaj: cuius amicitia me paulatim in hanc perditam causam imposuit Cael. in Ci. ep., aliquem periculo imp. Petr. —

II.

1. postaviti, položiti, posaditi, nadeti na kaj: molemque et montes insuper altos imposuit V.; z dat. personae: mortuo coronam Ci., Caesari diadema Ci.; od tod tudi: iuvenes rogis i. V., pontes paludibus i. T. položiti čez, cibos mensis i. O., dona aris V. (toda: libum Iano imp. O. = žrtvovati); podobno v zdravilstvu: i. fibulas (vulneri) Cels., i. spongiam, medicamentum vulneri Cels tako tudi pass.: vulneribus (ali in vulnera) imponi Plin.; v živinoreji: admissarium ali marem equae imp. Col. kobilo k žrebcu pripustiti (pripuščati); pren.: operi fastigium i. Ci. Sicer s praep. (kam?): mortuum in rogum Ci., dextram in caput L., aliquem in plaustrum L.; prim. pedem super cervicem Cu.; a tudi in z abl.: in capite aliquid imp. Ci.

2. occ. (osebe v kak namen) postaviti (postavljati), nastaviti (nastavljati): si emimus, quem vilicum imponamus? Ci., si ipse servire poterat, nobis dominum cur imponebat? Ci., consulem populo Ci., custodem in hortis N., regem imp. Macedoniae L. nad Makedonijo, eum legionibus T.

3. (breme, opravilo, odpravnino, dajatev idr.) naložiti (nalagati), naprtiti; v pravem pomenu: clitellas bovi imp. Ci.; potem pren.: gentibus iugum imp. Cu., alicui onera i. Cu., ferre onus impositum O., tantum oneris plebi imponebatur Ci., multa sunt huic ordini imposita munera Ci., agris novum vectigal imp. Ci., alicui portorium, decumas, laborem, negotium imp. Ci., stipendium Ci., Cu., tributum C., ea lex privatis hominibus imposita est per latrocinium Ci., alicui cognitoris personam Ci. (vlogo = krinko), eius partes Rosciis imp. Ci., belli invidiam consuli imp. S.; alicui impositum est z inf.: V.

4. komu kako laž natvesti (tveziti), naplahtati koga, preplahtati, prevarati, preslepiti koga: Catoni egregie imposuit Milo noster Ci., simulata deditione praefectis Antigoni imposuit N. —

III.

1. priložiti, pritakniti, pristaviti, nastaviti (k čemu ali ob kaj): claves portis imp. L.; pren.: frenos imp. animo L., licentiae Cu. nadeti; pogosto z manus: manum imp. calathis O.; od tod pren.: rei alicui extremam (supremam O.) manum imp. V. dodelati, dovrševati; od tod occ.: finem orationi imp. L., Cu. (do)končati, modum rei imp. L. dati pravo mero (smer, cilj).

2. metaf.
a) (ime) pridejati, pristaviti, dati, nade(va)ti: honesta nomina turpissimis rebus imp. Ci.; z acc.: filio … Philippum nomen imposuerat Ci.; z gen.: direptioni cellae nomen imp. Ci.
b) (zlo) prizade(ja)ti, povzročiti komu kaj hudega, nagoditi, zade(va)ti, nahuditi komu: mihi impone istam vim Ci., felicitati rerum eius labem imp. Cu., quibus tu privatim iniurias imposuisti Ci., accipienda plaga illi, qui imposuit Ci.

Opomba: Star. obl.: pf. imposīvit Cat., Pl., inf. pf. imposisse Pl., sinkop. pt. pf. im-(in-)-postus 3 V., Lucr., Stat., Val. Fl.

inganno m

1. prevara, goljufija, varanje:
pietoso inganno dobronamerna laž

2. prevara, slepilo, iluzija:
inganno ottico optična prevara

3. lovstvo klic