Franja

pást trap; (jama) pitfall; (zanka) snare

pást za podgane (miši) rat trap (mousetrap)
pást za tanke tank trap
nastaviti pást to lay (ali to set) a trap
pasti v pást to fall into a trap, to be waylaid
ujeti se v pást to fall (ali to walk) into a trap, to be caught in a trap
ujeti se v lastno pást (figurativno) to be hoist with one's own petard
v pást ujeti koga to trap (ali to entrap, to ensnare) someone
zapeljali so ga v pást they led him into a trap

pattino m

1. šport drsalka:
pattino da ghiaccio drsalka za led
pattino a rotelle kotalka

2. aero sani

3. tehn. drsnik

plavajoč [ó] (-a, -e) schwimmend (prosto freischwimmend); Schwimm- (dok das Schwimmdock, rastlinstvo, botanika list das Schwimmblatt, plod die Schwimmfrucht, valj tehnika die Schwimmwalze), Treib- (led das Treibeis, les das Treibholz, mina die Treibmine)
gradbeništvo, arhitektura plavajoči estrih schwimmender Estrich

plavajóč swimming; floating; afloat; buoyant

plavajóč dok floating dock
plavajóči bager (floating) dredger
plavajóče (kopalno) milo floating (bath) soap
plavajóč led floating ice
plavajóča mina floating mine
plavajóči (pontonski) most pontoon bridge
plavajóča letalska baza floating air base
plavajóč tank amphibious tank, amphibian
plavajóč žerjav tehnika floating crane
plavajóč traktor (za prevoz čet) amphibious troop carrier, (v drugi svetovni vojni) duck

plavajóč (-a -e)

A) adj. che nuota, che galleggia; natante, galleggiante:
navt. plavajoči dok bacino galleggiante, di carenaggio
geogr. plavajoči led pack angl.
zool. plavajoči migetalkarji ciliati (Ciliata)

B) plavajóč (v adv. rabi) galleggiando, nuotando

póčiti (-im) | pókati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno

2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta

3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani

podkován iron-shod, furnished with nails (ali hobnails)

podkován z žeblji (čevlji) hobnailed; (konj) shod
podkován za (na) led calked
biti dobro podkován v (figurativno) to be well versed in, to be well up in, to be proficient in
v tem predmetu sem dobro podkován I've had a good grounding in this subject

podkováti

podkováti konja to shoe a horse; (čevlje) to stud (a boot) with hobnails; to furnish with nails
podkováti za na led to calk (konja a horse)

polare

A) agg.

1. geogr. tečajen, polaren:
calotta polare polarna kalota
freddo polare hud mraz
ghiacci polari polarni led
stella polare astr. polarna zvezda, polarnica

2. kem. polaren

3. mat. polaren

B) f mat. polara

polarn|i (-a, -o) geografija, živalstvo, zoologija, matematika Polar- (dan der Polartag, led das Polareis, sij das Polarlicht, fronta die Polarfront, noč die Polarnacht, os die Polarachse, zračne mase množina die Polarluft, podnebje das Polarklima, področje die Polarzone, das Polargebiet, živalstvo, zoologija brezovček der Polar-Birkenzeisig, galeb die Polar-Möwe, krastača die Polarkröte)
| ➞ → arktični, beli, severni, snežni

poledenelost [é] ženski spol (-i …) die Vereisung; (viseč led) der Eisbehang; ceste, pločnika: die Eisglätte

prebít¹ (-a -o) adj.

1. sfondato, fracassato, perforato:
pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
ne biti vreden prebite pare non valere un'acca

2. bastonato, picchiato

3. (presnet) maledetto

prebi|ti¹ (-jem) prebijati schlagen, durchschlagen; brechen, durchbrechen; z motiko, krampom: aufhacken; tehnika stanzen, einstanzen, durchschlagen
medicina prebiti si ustnico, koleno: sich aufschlagen
prebiti led das Eis brechen (tudi figurativno), samo figurativno den Bann brechen

prebíti to break through, to pierce; to pass through; (čas) to pass (the time), to spend

prebíti led to break the ice
prebíti noč brez spanja to spend a sleepless night
prebíti zid to breach a wall
prebíti zvočni zid to break the sonic barrier
prebíti se (s komolci) skozi množico to elbow one's way through a crowd
s težavo se prebíti skozi življenje to have great difficulty in making both ends meet, to earn a meagre living, to lead a precarious existence, to live from hand to mouth
prebíti se skozi leto to manage to survive another year

prebíti percer, perforer ; (krogla) pénétrer, traverser ; (vojaško) enfoncer ; (časovno) passer

prebiti se passer à travers quelque chose, se frayer un passage, entrer (ali passer) par force, (žarek) percer; (težko živeti) gagner péniblement sa vie, vivre au jour le jour
prebiti brez česa se passer de quelque chose
prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju passer une journée vide
prebiti led (figurativno) rompre (ali fondre) la glace
prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
prebiti noč ob branju passer la nuit à lire
prebiti zvočni zid franchir le mur du son
prebiti se skozi množico se frayer un passage à travers la foule, percer la foule

prebíti punzonar, perforar ; (o krogli) penetrar; atravesar

prebiti led romper el hielo (tudi fig)
prebiti čas (počitnice) pasar el tiempo (las vacaciones)
prebiti se brez pasarse de
prebiti se (skozi) abrirse paso (z orožjem con las armas)

préd² (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

préd hišo before (ali in front of) the house
préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
préd polnočjo before midnight
10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
préd poldnevom in the morning, in the forenoon
préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
préd kratkim recently, of late, lately
préd vsem first of all, above all
(prav) préd mojimi očmi before my very eyes
ne préd 10. uro not till ten o'clock
dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
préd nekaj urami a few hours back
delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
tekla je préd nami she ran ahead of us
vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
ne pride mi več préd oči he shuns me
od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)

pruīna -ae, f (osnovna obl. *prúsu̯īna, *prūu̯īna, disimilirano iz *pruru̯īna; iz indoev. kor. *preus- zmrzovati, zebsti in (ker mraz povzroča na koži žgoč občutek in srbečico) peči, skeleti, žgati, srbeti; prim. skr. pruṣvā́ kaplja, slana, led, plōṣati pali, žge, got. frius = stvnem. frost = nem. Frost, stvnem. friosan = nem. frieren, ang. freeze, lat. prūna [iz prusnā], prurīre)

1. slana, ivje, srež: Pac. ap. Varr., Lucr., Pr., Sen. ph., Plin., Val. Fl., Cl., Gell. idr., matutinae pruinae O., pruinae ac nives Cu., nives ac pruinae Veg., aqua nive pruināque concrescit Ci., obrigescere pruinā Varr., nec prata canis albicant pruinis H.

2. metaf. sneg: Col., Lucr., Petr., Stat., Val. Fl. idr., interea … ningit: stant circumfusa pruinā corpora magna boum V., gelidae pruinae V.

3. meton. zima: ad medias sementem extende pruinas V.

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi