Franja

kredít crédito m

dolgoročni (kratkoročni) kredit crédito a largo (corto) plazo
(ne)omejen kredit crédito (i)limitado
dodaten (nepokrit) kredit crédito suplementario (descubierto)
kredit iz javnih sredstev crédito público
neizterljiv kredit crédito incobrable
odprt, blanko kredit crédito abierto
odobritev (odprtje, omejitev) kredita concesión f (apertura f, restricción f) de (un) crédito
dobiti, imeti kredit obtener, tener crédito
odobriti kredit conceder (ali otorgar) un crédito
odobriti komu kredit do višine od ... conceder (ali abrir) un crédito a favor de alg hasta el límite de...
izgubiti kredit haber perdido el crédito
odpreti kredit abrir un crédito
prekoračiti kredit exceder el límite de un crédito
kupiti, prodati na kredit comprar, vender a crédito
zateči se h kreditu, poseči po kreditu recurrir a un crédito

kup|ovati (-ujem) kupiti

1. (immer wieder, regelmäßig, lange) einkaufen, (immer wieder) kaufen
kupovati na veliko einmarkten

2. (sich lange zum Kauf vorbereiten)

kupováti (-újem) imperf. glej kupiti | kupovati

kupováti glej kúpiti

kúrz (potek, tek) course

menjalni kúrz denarja exchange rate, rate of exchange
kupiti po dnevnem kúrzu to buy at the price of the day; (učni tečaj) course of instruction; course of lectures
nadaljevalni kúrz (za odrasle) extension course
risarski kúrz course in drawing (ali draughtsmanship)
udeležujem se kúrza I am taking a course

lance moški spol metanje, lučaj, met; vlak rib; slučaj, naključje; približnost; nevaren (kritičen) položaj; ugodna prilika, ugoden nakup; dogodek, pustolovščina; stanje, (mučen) položaj; uspeh, srečen izid; prepir

lance de fortuna srečen (nepričakovan) dogodek
lance de honor dvoboj
libreria de lance antikvariat
librero de lance prodajalec starih knjig
libros de lance antikvarične knjige
de lance slučajno
comprar de lance antikvarično kupiti
compra de lance priložnosten nakup

licitácija (-e) f

1. (dražba) asta, incanto:
dati na licitacijo mettere all'incanto
kupiti, prodati na licitaciji comprare, vendere all'asta

2. (razpis za oddajo dobave, dela) asta:
objaviti licitacijo bandire un'asta
javna licitacija asta pubblica

3. igre licitazione, dichiarazione

lizika samostalnik
1. (sladkarija) ▸ nyalóka
2. neformalno (signalni pripomoček) ▸ tárcsa
Pridrvel je mimo policistov z liziko. ▸ Elszáguldott a tárcsát tartó rendőrök mellett.
V tistem trenutku sem mislil, da mi je mehanik z liziko že dal znak, da lahko odpeljem. ▸ Abban a pillanatban azt hittem, hogy a szerelő a tárcsájával jelet adott, hogy indulhatok.

macchina f

1. stroj; naprava, aparat:
macchina ad acqua, idraulica stroj na vodni pogon
macchina a vapore parni stroj
macchina elettrica električni stroj
macchina ferroviaria železniška lokomotiva
macchina fotografica fotografski aparat
macchina da presa (cinepresa) film kinokamera
macchina da scrivere, per scrivere pisalni stroj
macchina da cucire šivalni stroj
macchina agricola kmetijski stroj
macchina utensile strojn. obdelovalni stroj
macchina da caffè aparat za kavo
fare una macchina pog. oprati (s pralnim, pomivalnim strojem)
fatto a macchina narejen površno, na hitro

2. avto:
macchina utilitaria nizkolitražni avto
farsi la macchina kupiti avto
andare in macchina peljati se z avtom
fare macchina indietro peljati vzvratno; pren. odstopiti od namere, premisliti si

3. pisalni stroj:
battere a macchina tipkati
scritto a macchina natipkan
macchina calcolatrice kalkulator

4. pren. stroj:
lavorare come una macchina delati kot stroj

5. pren. aparat; stroj, mašinerija:
la macchina dello stato državni aparat
la macchina dell'amministrazione birokratska mašinerija

6. pren. spletka, mahinacija

mač|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
obuti maček der gestiefelte Kater
figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
maček v žaklju die Katze im Sack
kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um

máček zoologija male cat, he-cat, tom-cat; (sidro) anchor; (kavelj) hook

obuti máček puss in boots; figurativno (po krokanju) žargon hangover; morning after the night before
kupiti máčka v žaklju (figurativno) to buy a pig in a poke, ZDA to buy something sight unseen
imeti máčka (figurativno) to have a hangover
opomoči si od máčka (figurativno) to recover from one's hangover

máček zoologija matou moški spol , chat moški spol (mâle) ; (človek) fin matois, finaud moški spol , madré moški spol ; (sidro) ancre ženski spol ; (požarni) croc ženski spol à incendie, grappin moški spol

apneni maček tuf moški spol calcaire
kupiti mačka v vreči, žaklju acheter chat en poche
imeti mačka (po popivanju) avoir mal aux cheveux, avoir la gueule de bois, se sentir vaseux, (moralno) éprouver un malaise moral

máček¹ (-čka) m

1. gatto, gatta:
maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

4. les. leva ad uncino

5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

6. voj., hist. corvo

7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico

máček zool gato m ; (sidro) áncora f ; fig modorra f , malestar m (siguiente a la borrachera)

imeti mačka (fig) tener modorra (po popivanju de la borrachera)
moralen maček (fig) remordimiento m, pesar m
kupiti mačka v vreči comprar gato por liebre, comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

mercēs¹ -ēdis, f (merx)

1. plača, plačilo, mezda, dnina, nagrada, cena: O., Suet., Aug., operae Ci., diurna H. dnina, conducere aliquem mercede Ci., N., mercedem solvere Iuv., manuum mercede inopiam tolerare S. z zaslužkom svojih rok, melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr.; metaf.: non aliā bibam mercede H. pod nobenim pogojem, virtus non aliam mercedem laborum desiderat Ci., sine mercede Ph. zastonj; preg.: unā mercede duas res assequi Ci. z enim mahom dvoje doseči, „dve muhi ubiti na en mah“; pogosto v slabem pomenu plačilo (za kak užitek), grešen (umazan) denar: proditionis T., Cu., lingua astricta mercede Ci., pretio atque mercede minuisti maiestatem rei publicae Ci., magna mercede pacisci cum aliquo L., priusquam infanda merces perficeretur L. zla (strahotna) kupnina; poseb. vojaška plača, vojaška mezda: Germanos mercede arcessere C. Germane najeti za mezdnike, vzeti za najemniške vojake. milites mercede conducere L. mezdnike najeti, pedites mercede conducti Cu. pešci mezdniki, mercede militare L., Cu. služiti kot mezdnik, biti najemniški vojak, mercede militare apud aliquem L. pri kom, komu.

2. occ. učiteljska plača, nagrada, učnina, honorar: duplices mercedes exigere ab iis Q., non umquam de mercedibus pacisci Suet., pueros grandi mercede docere Aus., qui te tantā mercede quantam iam proferam nihil sapere doceat Ci., merces rhetori est data Ci.

3. metaf. (evfem.)
a) plačilo = kazen: temeritatis, spreti numinis L.
b) cena, za katero si mora kdo „kupiti pamet“ = škoda, okvara: hac mercede suorum coëant V. za to ceno = svojcem v škodo, nesrečo, istuc non sine magnā mercede contingit Ci. tisto mora človek drago plačati.

4. dohodki od hiš, zemljišč, denarja idr., najemnina, stanarina, zakupnina, obresti: praediorum, insularum Ci., mercedes habitationum annuas conditoribus donare C. najemnino, publicanos tertiā mercedum parte relevare Suet. 1/3 zakupnine, quinas hic capiti (iz glavnice) mercedes exsecat H. odira peterne obresti (= 5% na mesec); evfem.: magnā res tuas mercede colui Sen. ph. plačal sem veliko zakupnino in se okoristil s tvojim posestvom.

Opomba: Nom. sg. mercis It., acc. sg. mercem: Cl.

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

moindre [mwɛ̃drə] adjectif manjši, (cena) nižji; populaire manjvreden, slabši

le moindre najmanjši
au moindre bruit pri najmanjšem šumu
le moindre mal manjše zlo
jusque dans les moindres détails do najmanjših podrobnosti
bière féminin de moindre qualité pivo slabše kakovosti
c'est le moindre de mes soucis (familier) to mi je najmanjša skrb
acheter à moindre prix kupiti po nižji ceni
ne pas avoir la moindre idée de ne imeti najmanjšega pojma

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

motte [mɔt] féminin gruda, kepa (zemlje, masla)

motte (à brüler) šotnata ruša
acheter du beurre en motte kupiti maslo iz kosa