Franja

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

stamping-ground [stǽmpiŋgraund] samostalnik
ameriško kraj (mesto, revir), kjer se živali najrajši zadržujejo

Stätte, die, (-, -n) mesto, kraj; bivališče; (Schauplatz) prizorišče

strána ž, tož. strânu, mn. strâne
1. stran: strana svijeta; ležati na lijevoj, na desnoj -i; gledati sa -e od strani; prva strana u knjizi; okrenuti govor na drugu -u obrniti pogovor na drugo stran; prostirati, širiti se na sve -e; na -u ići iti na stran; na -u metnuti, ostaviti na -u dati, pustiti na stran; na -u pozvati na stran poklicati: novu -u okrenuti novo stran obrniti, na novo začeti; s božje -e moliti za božjo volji, pri kriščevih ranah rotiti; zarađivati sa -e po strani zaslužiti; nauka mu nije sa -e znanost mu ni postranska zadeva; na sve četiri -e svijeta; šalu na -u šalo na stran; debela strana zadnjica, rit
2. stranica, stranska ploskev: kocka ima šest strana
3. tujina: otići na stranu, živjeti na -i
4. kraj, pobočje: strana brijega
5. spol: muška i ženska strana; držati kome -u podpirati koga; s onu -u na drugi strani; ćorava mu strana! naj ga vrag vzame!

succēssus -ūs, m (succēdere)

I. hoja navzdol, meton. kraj, pod katerim se gre, duplina: Arn. —

II. prihajanje

1. primikanje, približevanje, prihod: hostium C., equorum V. hitri tek konj.

2. metaf.
a) nepretrgano nasledovanje, zaporednost, zaporedstvo ali napredovanje časa, tek časa: continuo totius temporis successu Iust. za vsega svojega vladarstva.
b) uspeh, (dober) napredek, sreča: Ph., Plin. idr., sine successu et bono eventu Varr., successum artes non habuere meae O., successum dea dira negat V., successu exsultans … Coroebus V., gaudere etiam multo successu Fabiis audaciam crescere L., successu rerum ferocior T., successu rerum florentes opes Iust., nec successum victoriae moderatus est Suet.; v pl. uspehi, ugodne posledice, srečni (uspeli) čini, srečna (uspela) dela, srečna (uspela) dejanja: ut orsis tanti operis successus prosperos darent L., pleni successibus anni O. rodna leta, ne successibus deesset auctoritas Iust.

3. meton. potomec, otrok: ferunt … feminam … sua manu suos exstinxisse successus Cael. (o Medeji).

súgreb m mitol. kraj, kjer je pes, lisica ali mačka razgrebla zemljo in bolezen, ki jo dobi človek na takem kraju: nagaziti na sugreb nameriti se na tak kraj; biće stao na sugreb najbrž je stopil na tak kraj

suōlo m

1. tla:
stramazzare al suolo pasti, zgruditi se na tla

2. pren. knjižno kraj; dežela:
suolo natio domači kraj

3. nareč. sloj

surcease [sə:sí:s]

1. samostalnik
zastarelo prenehanje, konec, kraj; odlog; prestanek, prekinitev

2. neprehodni glagol
prenehati, napraviti odmor; odnehati, končati se
prehodni glagol
prenehati (z), prekiniti, končati

sùšilo s kraj, kjer se kaj suši, priprava za sušenje, čas sušenja

šaròkopno s skopnica, kraj, kjer je skopnel sneg

tail end [téilend] samostalnik
zadnji del, konec, kraj, rep (sprevoda itd.)

to come in at the tail end kot zadnji priti skozi cilj (zlasti na konjskih dirkah)

templum -ī, n (beseda etim. ni zanesljivo pojasnjena; po eni razlagi naj bi izhajala iz indoev. baze *temp-, razširjene iz *kor. ten- (gl. tendō) napenjati, vleči, raztegovati; templum naj bi torej pomenilo „zaobsežen (zajet, omejen) prostor (določen s črtami, ki jih potegne avgur)“ in v tej povezavi naj bi bila beseda sor. s tempus čas, razdobje, časovni odsek; po drugi razlagi naj bi izhajala iz *tem-lo- „odrezek“ = odmerjen, občrtan prostor (indoev. kor. *tem- rezati); prim. gr. τέμνω, τμήγω režem, τομή (u)rez, τέμενος, τένδω glodam, lat. tondeo, tempus [„tisto, kar se razteza“ = „odrezek“ = del(?)], sl. tnalo (iz *teōti cepiti, sekati))

I.

1. „odmerjen ali občrtan prostor“, ki ga avgur zariše oz. očrta z ukrivljeno palico (ukrivljenko, lituus), da v njem opazuje let ptičev = (odmerjeno, zarisano, začrtano) opazovališče, (odmerjen, zarisan, začrtan) prostor ali kraj za opazovanje, avgursko gledišče: Varr. idr., de templo descendere L., Palatinum Romulus, Aventinum Remus ad inaugurandum templa capiunt L. za ptičegledsko opazovališče.

2. meton.
a) posvečen kraj, svet kraj ali prostor, (o)kraj, prostor nasploh: Pl., Ter., Varr., Sil. idr., curia, templum consilii publici Ci., nonne aspicis, quae in templa (= svete kraje) veneris? Ci., deus, cuius hoc templum est omne, quod conspicis Ci., templa Parnasia O. parnaške višave O., templa mundi Lucr. vsemirje, occupant tribuni templum postero die L. = templo a collega (sc. Fabricio) occupato Ci. (govorniški) oder, in templa (= rostra) consedit L., Perseus de templo descendit L., sub tutelā inviolati templi L., fuit in tectis templum coniugis V. nagrobni spomenik, vocat alta in templa (= v votlino) sacerdos V., Acherunsia templa alta Orci Enn. ap. Ci., Neptunia Pl., humida linguae templa Lucr. mokri prostori jezika = goltanec, templa mentis Lucr., Ci. notranjost.
b) occ. svetišče, božji hram, tempelj: Iovis O., Dianae, Herculis Ci., Bellonae Auct. b. Alx., templa antiqua deorum H.; z aliteracijo: tecta atque templa Ci., templa ac delubra Ci. svetišča in spravni kraji. —

II. pl. templa = nad škarnike (škarjevce, špirovce) pritrjeni prečniki (prečke), letve, na katere so pritrjene skodle: supra cantherios templa Vitr., supraque eum fastigium, columen, cantherii, templa ita sunt conlocanda, ut … Vitr.

terminal² [tə́:minəl] samostalnik
meja, konec, kraj, vrh, zaključek
jezikoslovje končni zlog (črka, beseda)
tehnično vijak za stiskanje (zategovanje, zaviranje)
politika (v bateriji)
ameriško končna železniška postaja
univerza semestralni izpit

termination [tə:minéišən] samostalnik
prenehanje, konec, kraj, zaključek; iztek; izid, rezultat
jezikoslovje končnica, obrazilo; meja, (skrajni) konec

a satisfactory termination zadovoljiv rezultat
to bring (to put) a termination to s.th. napraviti konec čemu

terminus [tə́:minəs; -siz, -minai] samostalnik (množina terminuses, termini)
konec, kraj, cilj
železnica končna postaja; glavna, odhodna postaja; meja, mejnik kamen (steber), mejnik

terminus ad quem, terminus a quo končna, zašetna točka (diskusije, razdobja itd.)

tērra

A) f

1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela

5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti

7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela

8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta

10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina

11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

B) agg. invar.

1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

2. svetlorjav (barva)

thrum¹ [ɵrʌm]

1. samostalnik
rob tkanine z nitmi, resa (kot okras); rob, kraj
množina odpadki preje

thread and thrum celotno, v celoti, vse obenem, vse hkrati, i dobro i slabo

2. prehodni glagol
obrobiti, obšiti z resami (kot okras)

tik predl. s gen. tik, kraj, do, uz: ob cesti tik hiše
kraj puta uz kuću; tik ceste raste jablana
uz samu cestu raste voćka

tip¹ [tip]

1. samostalnik
konica, konec, kraj; vrh
tehnično okov (palice); ustnik (cigarete)

tip of ear ušesna mečica
from tip to toe od glave do pete
on the tips of one's toes po prstih
I have it at the tips of my fingers to imam v mezincu, to dobro znam
I had it on the tip of my tongue imel sem to na jeziku

2. prehodni glagol
okovati, opremiti s konico; priostriti, zašiliti; okrasiti konico; podrezati, podstriči vrhove (vršičke)

a black tipped feather pero s črno konico
to tip with steel okovati (konico) z jeklom

tòčilīšte s kraj, kjer se toči