Franja

hàsnica ž majhna korist

ìzbiti ȉzbijēm, vel. ìzbīj; izbìjen -èna
1. izbiti: izbiti klin s klinom; izbiti komu što iz glave; izbiti komu nož iz ruke, komu oko; izbiti dance na buretu
2. odbiti: časovnik izbi dvanaest
3. pretepsti: izbiti koga na mrtvo ime
4. spinjiti: izbiti vrhnje, pavlaku
5. pristužiti: izbiti štogod na nadnici, na radu
6. izbiti, pridobiti korist: iz mutne situacije izbiti svoju korist
7. vreči: izbiti koga iz sedla
8. izbruhniti, začeti se: izbila je kuga, revolucija
9. pognati: izbilo je lišće; izbila je trava
10. predreti: djetetu su izbili zubi
11. priti, privreti na dan: izbila je voda; izbila je istina
12. priti, prebiti se: oko podne izbili smo na planinski greben

job² [džɔb]

1. neprehodni glagol
delati na akord; špekulirati, igrati na borzi, trgovati z delnicami; priložnostno delati

2. prehodni glagol
dati akordno delo; preprodajati, špekulirati s, z; najeti, dati v najem (konja, voz); izrabljati službo za privaten zaslužek ali korist; uničiti koga

to job out dati akordno delo
to job s.o. into a post vriniti koga na položaj
to job off goods prodati robo pod ceno
ameriško, sleng to job s.o. out of oslepariti koga za kaj

jobber [džɔ́bə] samostalnik
borzni posredovalec
ameriško trgovec na debelo; verižnik, prekupčevalec; akorder, priložnostni delavec; človek, ki izkorišča službo v svojo korist; posojevalec konj in voz

jobbery [džɔ́bəri] samostalnik
izkoriščanje službe v privatno korist; špekulacija, korupcija; preprodajanje

Kindeswohl, das, otrokova korist

kòrisnica ž
1. uporabnica
2. benefica, predstava v korist igralca

korístiti -im koristiti, biti na korist, donositi korist: koristiti komu s čim

lucrātīvus 3 (lucrārī)

1. pridobit(v)en, (pri)dobljen, prihranjen, odvečen: sol Ci. ep., opera Q., tempora Fr., potus Ambr.

2. kot jur. t.t. = brez slehernega truda in požrtvovanja po (po)daritvi ali dedovanju pridobljen, dobiček in korist prinašajoč, donosen: causa, possessio Icti.

medro moški spol= medra; procurar su medro personal misliti na svojo lastno korist

medros pl napredek, napredovanje

nȁuhār prisl. (gr. charis) v korist

Nutznießer, der, uživalec; kdor ima korist od; von Dienstleistungen: uporabnik

ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)

1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.

2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.

3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter.

obrestováti -ujem
1. davati, donositi kamatu na uloženi novac: obrestovati posojilo, vlogo, kapital se obrestuje
kapital donosi kamate
2. donositi korist: trud se ti bo obrestoval

odléči -žem
1. odlaknuti, laknuti: bolniku je odleglo
2. popustiti: bolečina je odlegla
3. odustati, popustiti: odleči od svojih zahtev
4. koristiti, pomagati, donositi korist, biti na korist: hči ji doma veliko odleže; sin mu odleže za tri
sin mu zamjenjuje tri radnika
5. prestati, odustati, proći: jeza je odlegla; vročina bo kmalu odlegla

overagio [ouvərǽdžou] samostalnik
ekonomija posebna premija, posebna korist (na borzi)

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

praestō¹, adv. (iz *prae-sitō „pred [nami] ležeč“), le v zvezi z esse

1. vpričo, navzoč, pred očmi koga, pri roki (rokah), na razpolago, na voljo, na uslugo, na službo, pripravljen na namig koga: Pl., Acc., Cu., Iust., Corn., Lucr., Tib., Stat., Lact. idr., praesto esse (= adesse) Ter. tu biti, biti navzoč, javiti (javljati) se, ad nutum alicuius praesto esse Ci., ibi mihi praesto fuit cum litteris tuis Ci. je prišel k meni, quaestores consulibus ad ministeria belli praesto esse L., tibi nulla fuit clementia praesto? Cat. ali se ti ni zganilo nobeno sočutje? ali ti ni vzbudilo nobenega usmiljenja?, principes sibi esse praesto Cordubae voluit C. naj se mu pridejo poklonit; v negativnem pomenu: quaestores cum fascibus mihi praesto fuerunt Ci. so prišli nadme.

2. v pomoč, v korist: ius civile didicit, praesto multis fuit Ci., operae meae praesto sunt omnibus Ci. pospešujejo vse, pomagajo vsem, saluti tuae praesto futurum Ci.