Franja

letopis samostalnik
1. (letna publikacija) ▸ évkönyvKmalu so začeli uvajati redna statistična raziskovanja, njihove rezultate so objavljali v letopisih. ▸ Rövidesen rendszeres statisztikai felméréseket vezettek be, és ezek eredményeit évkönyvekben tették közzé.
Letopis 2008 zajema dogajanje v štirih občinah od oktobra 2007 do novembra 2008. ▸ A 2008-as évkönyv négy község 2007 októbere és 2008 novembere között zajlott eseményeit tartalmazza.

2. ponavadi v množini (o pomembnem dosežku) ▸ évkönyv
Pet naslovov državnega prvaka je dosežek za svetovne športne letopise. ▸ Az öt országos bajnoki cím olyan eredmény, amely a világ sportévkönyveibe is bekerül.
Slovensko skakanje ima zdaj v letopisih že 65 zmagoslavij, 56 posamičnih. ▸ A szlovén síugrás már 65 győzelmet – ebből 56 egyéni – jegyez az évkönyvekben.
Mariborska peticija bi se lahko v letopise uvrstila kot peticija, ki je najhitreje pridobivala podpisnike. ▸ A maribori petíció olyan petícióként kerülhetne be az évkönyvekbe, amelyen a leggyorsabban gyűltek össze az aláírások.

3. ponavadi v množini, v zgodovinskem kontekstu (letni pregled pomembnih dogodkov) ▸ évkönyv
Če pobrskamo po starih arhivih, letopisih in zgodovinskih knjigah, v katerih so tudi podatki o izrednem vremenu, vidimo, da se je v daljšem obdobju klima prav tako spremenila. ▸ Ha átnézzük azokat a régi archívumokat, évkönyveket és történelemkönyveket, amelyek a szélsőséges időjárásról is tartalmaznak információkat, láthatjuk, hogy hosszabb időszakon belül az éghajlat is változott.

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

lȉpovina ž lipovina: propasti kao svrdao u -u kmalu, hitro priti na nič

ljubosumno prislov
1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltveNa ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

2. (zavistno) ▸ féltékenyen
Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
"Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.

long³ [lɔŋ] samostalnik
dolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog
britanska angleščina velike počitnice
množina dolge hlače

at (the) longest najdlje
before long kmalu
for long za dolgo časa
to take long dolgo potrebovati
the long and the short of it bistvo tega, z eno besedo, na kratko

Luna samostalnik
tudi z malo začetnico (Zemljin satelit) ▸ HoldFalcon je kmalu po vzletu vstopil v orbito lune. ▸ A Falcon röviddel a felszállás után Hold körüli pályára állt.
Luna kroži okoli Zemlje in se vrti okoli svoje osi. ▸ A Hold a Föld körül kering és a tengelye körül forog.
Ker Luna kroži okoli Zemlje, se njena osvetljenost spreminja. ▸ Mivel a Hold a Föld körül kering, változik a rá eső fény.

malàksati màlakšēm
1. oslabeti, obnemoči, opešati, utruditi se: sav je malaksao; budalasta snaga brzo malakše
2. slabeti, obnemagati: ti si klonuo, malakšeš?
3. splahneti: njena radost brzo malaksa je kmalu splahnela

málha (-e) f

1. bisaccia:
če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu se continua a spendere così si troverà presto ridotto al lastrico
pren. izprazniti, iztresti svojo malho vuotare il sacco, raccontare tutto

2. pren. (velik notranji žep) tascona
PREGOVORI:
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

menacer [mənase] verbe transitif pretiti, (za)groziti (quelqu'un komu); ogrožati

être menacé biti ogrožen, v nevarnosti
menacer quelqu'un de mort zagroziti komu s smrtjo
il menace de démissionner grozi, da bo demisioniral, odstopil
cette maison menace ruine ta hiša bo kmalu razpadla

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

modicus 3, adv. -ē (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

2. metaf.
a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.

mogóč possible ; (izvedljiv) faisable, praticable

če (je) mogoče si possible, si faire se peut
je mogoče, da il est possible que, il se peut que (+ subjunktiv)
kolikor mogoče autant que possible
kolikor mogoče hitro le plus vite possible, aussi vite que possible
kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče le plus tôt possible, aussitôt que possible
ni mogoče! pas possible!, par exemple!, allons donc!, familiarno non, sans blague!
storil bom, kar bo (je) mogoče je ferai (tout) mon possible

mogóč posible; realizable ; (izvedljiv) factible, hacedero

ni mogoče! ¡no es posible!, ¡imposible!
kolikor mogoče hitro lo más rápido posible
kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče tan pronto como se pueda, lo más pronto posible
je mogoče, da ... es posible (ali puede ser) que... (subj)
če (je) mogoče si es posible
storil bom, kar bo mogoče haré todo lo posible, haré todo lo que se pueda

molto

A) avv. mnogo, veliko:
parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
non molto malo, prav malo
molto ma molto zelo veliko
né molto né poco sploh ne

B) agg.

1. mnog:
a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

2. velik; dolg:
essere di molto aiuto veliko pomagati
dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

3. preveč

4. (v raznih eliptičnih izrazih)
a dir molto kvečjemu
fra non molto kmalu
or non è molto pred kratkim

momento m

1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da

2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment

5. glasba moment musical

momento moški spol trenutek, moment; pomembnost, važnost

momento de inercia vztrajnostni moment
de poco momento nepomemben
al momento takoj, na mestu
(a) cada momento vsak trenutek
a los pocos momentos kmalu nato
en este momento trenutno, ta čas
por el momento za zdaj, začasno
creciendo por momentos vidno rastoč
llegará de un momento a otro vsak trenutek bo prišel
volveré en un momento bom takoj zopet tu

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

mr̀tvačkī -ā -ō mrtvaški: mrtvački sanduk, kovčeg krsta; mrtvački znoj mrtvaški pot; -a kola mrtvaški voz; -o bljedilo; kupiti za koga -u svijeću želeti komu, da bi kmalu umrl; -a glava zool. smrtoglavec, Acherontia atropos