Franja

sladilo samostalnik
(snov) ▸ édesítőszerV diabetičnem sladoledu je sladkor nadomeščen s sladili. ▸ A diabetikus fagylaltban édesítőszerekkel helyettesítik a cukrot.
Povezane iztočnice: naravno sladilo, umetno sladilo

sladn|i (-a, -o) Malz- (bonbon der Malzbonbon, drobir der Malzschrott)
sladna drozga die Würze
sladna kava der Malzkaffee
sladno pivo das Malzbier
sladni sladkor ➞ → maltoza

smétana créme ženski spol

kisla smetana créme aigre
stepena smetana créme fouettée, créme Chantilly
posneti smetano écrémer (le lait), figurativno prendre ce qu'il y a de meilleur, écumer, familiarno faire son beurre
smetana družbe (figurativno) la créme (ali la fine ffeur, le gratin, l'élite) de la société
kava s smetano café moški spol créme

solo sam; poedin, edin

café solo (ali sin leche) črna kava
de a solo le med seboj
por sí solo sam od sebe
la sola idea, el solo pensar(lo) že sama misel (na to)
una sola vez samo enkrat
a mis (tus, sus) solas sam(otarski), osamel
estar solo biti sam, brez spremstva, zapuščen
es hábil como él solo spreten je kot le kdo
bien vengas, mal, si vienes solo (pregovor) nesreča redko sama pride

sospētto³ m pog. sled, kapljica, kanček:
caffè con un sospetto di cognac kava s kančkom konjaka

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

soutenir* [sutnir] verbe transitif podpreti, (pokonci) držati, nositi; figuré vzdržati, prenašati; podpirati, pomagati (quelqu'un komu); okrepiti, braniti, ščititi; trditi, zatrjevati; vzdrževati, hraniti (družino)

se soutenir držati se pokonci, držati se; podpirati se medsebojno; dati se braniti
soutenir l'attaque des ennemis vzdržati sovražni napad
soutenir un blessé podpirati ranjenca (pri hoji)
soutenir la conversation vzdrževati pogovor
soutenir le courage dajati pogum
soutenir une famille vzdrževati družino
soutenir le gouvernement podpirati vlado
ne pas soutenir la risée ne prenesti šale
soutenir quelqu'un contre quelqu'un braniti, ščititi koga pred kom
soutenir une thèse de doctorat braniti doktorsko disertacijo
ce café vous soutiendra ta kava vas bo okrepčala
faire une piqûre pour soutenir le cœur dati injekcijo za okrepitev srca
soutenir l'attention, la curiosité, l'intérêt de quelqu'un ne dovoliti, da popusti pazljivost, radovednost, zanimanje kake osebe
ces colonnes soutiennent la voûte ti stebri podpirajo svod
soutenir la comparaison avec quelqu'un, quelque chose vzdržati primerjavo s kom, s čim; pokazati se enakega
je soutiens que ... trdim, da ...
soutenir son point de vue braniti svoje stališče
soutenir son rang, sa réputation živeti ustrezno svojemu položaju, svojemu slovesu
je me soutiens difficilement sur mes jambes s težavo se držim na nogah
l'intérêt de ce roman se soutient jusqu'à la fin zanimivost, draž tega romana ne preneha, ne popusti do konca
trois partis ont décidé de soutenir ce candidat tri stranke se sklenile, da bodo podprle tega kandidata
soutenir le regard de quelqu'un vzdržati, ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe

stoje¹ [é] im Stehen
stoje popita kava der Stehkaffee
stoje spati im Stehen schlafen
boj stoje der Standkampf

surov² (-a, -o) (nekuhan) roh, ungekocht; (nepredelan) roh; Roh- (bombaž die Rohbaumwolle, diamant Rohdiamant, kavčuk der Rohkautschuk, opij das Rohopium, papir das Rohpapier, proizvod das Roherzeugnis, sladkor Rohzucker, kava der Rohkaffee, klobasa die Rohwurst, mešanica die Rohmischung, nafta das Rohöl, volna die Rohwolle, zelenjava das Rohgemüse, jeklo der Rohstahl, mleko die Rohmilch, steklo das Rohglas, usnje das Rohleder, železo das Roheisen)

tiède [tjɛd] adjectif mlačen (tudi figuré); (zrak) mil; masculin mlačnež

chrétien masculin tiède mlačen kristjan
il fait tiède zrak, temperatura je mil(a)
le café est déjà tout tiède kava je že čisto mlačna
boire tiède piti mlačno pijačo
devenir tiède postati mlačen

turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
le Grand Turc sultan
fort comme un turc močan kot konj
café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja

turco

A) agg. (m pl. -chi)

1. geogr., hist. turški:
alla turca po turško
bagno turco turška kopel
caffè alla turca turška kava
ferro turco turška podkev
gabinetto turco turško stranišče

2. lovstvo redek (ptič)

B) m (f -ca)

1. geogr., hist. Turek, Turkinja
il Gran Turco turški sultan
Giovani Turchi polit. Mladi Turki
testa di turco pren. grešni kozel, tarča, žrtev

2. pren. brezbožnež:
bestemmiare, fumare come un turco preklinjati, kaditi kot Turek

C) m jezik turščina

türkisch turški; türkischer Honig turški med; türkischer Kaffee turška kava; türkische Sprache turščina; türkisches Bad turška kopel; türkischer Teller Musik činela; türkischer Weizen turščica, koruza

túrški turc

turška kava café moški spol turc
turška kopel bain turc
turška sablja sabre turc, cimeterre moški spol, yatagan moški spol
turško stranišče cabinets moški spol množine à la turque
po turško sedeti être assis à la turque (ali en tailleur)

túrški (-a -o) adj. geogr. turco; (nanašajoč se na staro Turčijo) ottomano:
turški sultan sultano turco
turški imperij impero turco, ottomano
turški vpadi scorrerie turche
pog. biti zbit kot turška fana essere stanco morto
turška kava caffè turco
turška kopel, turško kopališče bagno turco
turška sablja scimitarra
turška vera religione musulmana, islam
turški divan sultana, divano alla turca
turški polmesec mezzaluna turca
turški prevajalec turcimanno
turško stranišče gabinetto alla turca
zool. turška grlica tortora dal collare orientale (Streptopelia decaocto)
bot. turška leska nocciolo di Costantinopoli (Corylus colurna)
bot. turška lilija martagone, giglio gentile, giglio selvatico (Lilium martagon)
bot. turška leča vescicaria (Colutea arborescens)
bot. navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciifolia)
lingv. turški jeziki lingue turche
anat. turško sedlo sella turcica

ugájati

ugaja mi... I like, I am pleased with, I relish; I am fond of, I love, I am partial to; I find it agreeeable; (ustreza mi) it suits me, it is convenient to me
to mi ugaja I am pleased with it, it pleases me
ne ugaja mi... I don't like, it displeases me, (mrzim) I detest, I abhor, I am loath to...
kakor vam ugaja as you like
meni ugaja (je všeč) I have taken a fancy (ali a liking) to...
ti ta soba ugaja? does this room suit you?
kako vam ugaja naše mesto? how do you like our town?
kako ti ugaja to vino? how do you find this wine?
ta vrsta glasbe mi ne ugaja that sort of music does not appeal to me
ta kava mi ni ugajala (prijala) I did not like this coffee
misel, da bi ostal tu, mi ne ugaja I do not relish the idea of staying here

vodén (-a -o) adj.

1. acquoso, annacquato, allungato, brodoso:
voden sadež frutto acquoso
vodeno mleko latte annacquato
vodena omaka salsa brodosa

2. scialbo, smorto:
vodene oči occhi smorti

3. pren. vuoto, fatuo, frivolo:
voden pogovor discorso vuoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. vodena barvica acquerello
vodena kava acquetta
med. vodena kri idremia
bot. vodena praprot adianto, capelvenere (Adiantum capillum Veneris)
vodena trstenica canna di palude (Phragmites communis)

vôdka¹ (-e) f dem. od voda (tudi pejor.) acqua, acquetta:
to ni kava, pač pa vodka questo non è caffè, è acquetta

washy [wɔ́ši] pridevnik (-shily prislov)
vodén(ast), redek; (barva) bled; zapran, izpran
figurativno brez moči, medel, mlahav; plitev, dolgočasen, piehek; vlažen, moker

washy coffee tanka, redka kava
washy colour izprana, bleda barva
a washy kind of man slabič

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)