Franja

Zadetki iskanja

  • obrekovati glagol
    (grdo govoriti o kom) ▸ rágalmaz
    obrekovati in žaliti ▸ rágalmaz és sérteget
    nesramno obrekovati ▸ szemtelenül rágalmaz
    grdo obrekovati ▸ csúnyán rágalmaz
    javno obrekovati ▸ nyilvánosan rágalmaz
    obrekovati koga za hrbtom ▸ valakit a háta mögött rágalmaz
    Srečanje v sredo vas bo razburilo, ker boste izvedeli, da vas je nekdo grdo obrekoval. ▸ A szerdai találkozó felzaklatja, mert megtudja, hogy valaki rágalmazta önt.
    Kako bi se počutili oni, če bi jih nekdo obrekoval in o njih govoril laži? ▸ Hogyan éreznék magukat, ha valaki rágalmazná őket és hazugságokat beszélne róluk?
    Sodnik je razsodil, da je revija obrekovala igralca, in mu zato prisodil odškodnino. ▸ A bíró úgy ítélte meg, hogy a magazin rágalmazta a színészt, és kártérítést ítélt meg neki.
  • odkár since

    ves čas odkár ever since
    ves čas že berem odkár sem prišel nazaj I've been reading ever since I came back
    (že ves čas) dežuje, odkár sem prišel it has been raining since I came
    kako dolgo je, odkár ste ga videli? how long is it since you saw him?
  • odpomóči to help; to remedy; to redress; to mend

    temu je treba odpomóči this must be remedied
    temu je lahkó odpomóči that is easily mended
    temu se ne da odpomóči it cannot be helped
    kako odpomóči takim zlom? how can we remedy such evils?
  • òh oh! ah!

    oh, kako je bilo lepo oh! (ali ah!) que c'était beau!
    oh, nič, nič oh! rien, rien!
  • òj oh!, ah!

    oj, kako se mi smili ah! (ali oh!) comme je le plains!
    oj prijatelji, še bo lepo ah! les amis, tout ira bien encore!
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • oponašati glagol
    1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánoz, imitál, mímel
    oponašati gib ▸ mozdulatot imitál
    oponašati naglas ▸ akcentust utánoz
    oponašati zvok ▸ hangot utánoz
    oponašati hojo ▸ járást utánoz
    oponašati ptico ▸ madárt mímel
    oponašati glas ▸ hangot utánoz
    Znal je zelo dobro opazovati, zaradi česar je znal izjemno oponašati ljudi. ▸ Nagyon jó megfigyelő volt, ezért kivételesen jól tudta utánozni az embereket.
    Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. ▸ Van egy felvételem egy rigóról, ami a telefoncsörgést hangját utánozza.
    Nato se je začela ritmično trkati po prsih, s čimer je oponašala utripanje srca. ▸ Ezt követően elkezdett ütemesen dobogni a mellkasán, amivel a szívdobogást utánozta.
    Skoraj vsaka papiga govori, ampak največkrat oponaša lastnika in lastnik jo tudi najbolje razume. ▸ Majdnem minden papagáj beszél, azonban a legtöbbször csak a gazdájukat utánozzák, és a gazdájuk az, aki a legjobban megérti őket.

    2. (privzemati navade) ▸ utánoz
    oponašati vzorce ▸ mintákat utánoz
    oponašati starše ▸ szülőket utánoz
    Otroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. ▸ A gyerekek figyelnek és utánoznak minket, ezért tegyük fel magunknak a kérdést, hogyan viselkedünk vásárlóként.
    Udoben naklon strešine oponaša naravni naklon zemljišča. ▸ A tető kényelmes dőlésszöge a föld természetes lejtését utánozza.

    3. (očitati) ▸ nehezményez, felró
    Moški take ženske, ki mu kar naprej nekaj oponaša, ne mara. ▸ A férfi nem szereti, ha egy nő folyton nehezményez valamit.
    Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. ▸ Nem önreklámról van szó, ahogy azt egyesek felróják neki.
  • otépati

    otépati kako jed to eat heartily
    otépati z rokami to swing one's arms
    otépati se česa to struggle against something, to try to get out of something; to refuse, to decline
  • pa1 členica

    1. doch! (nisi bil tam. Pa sem! du warst nicht da. Doch!)

    2.
    pa še kako! und ob!

    3.
    (drugi ne), jaz pa (die anderen nicht), aber ich schon

    4.
    kdo/kaj/kje/kam/kdaj … pa? wer/was/wo/wohin/wann … denn

    5. denn, schon (kdo pa je? wer ist es denn/schon?)

    6.
    pa ja! freilich!
    pa ja ne! doch nicht!
    to je pa preneumno! das ist doch zu blöd!

    7. aber (ti pa dobro igraš! du spielst aber gut!)

    8.
    pa saj ja (pa saj bo videl er wird es ja sehen)
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pač

    1. (seveda) doch (zmeraj moraš pač zamuditi du [mußt] musst doch immer zu spät kommen); v odgovor na zanikano vprašanje: doch! (Saj še nisi naredil? Pač! [Du] du bist ja noch nicht fertig? Doch!)

    2. (žal) eben, halt, nun einmal, nun mal (tako je pač das ist halt/eben/nun einmal so; pač ni za nobeno rabo er ist eben zu nichts zu gebrauchen; tako je pač so liegen die Dinge einmal; se je pač zgodilo es ist nun einmal geschehen; se pač ne bi bila smela poročiti z njim du hättest ihn eben nicht heiraten sollen)
    pač ne halt nicht, nun einmal nicht

    3. (že) schon, wohl (videl sem ga pač, toda … ich habe ihn schon/wohl gesehen, doch …)
    to pač das schon

    4. (najbrž) wohl (bo pač tako das wird wohl so sein; je pač že odšel er ist wohl schon gegangen)

    5.
    pač pa jedoch, sondern

    6.
    pač kdo irgendwer, irgend jemand
    pač kaj irgend was
    pač kak(šen) irgendein, irgendwelcher
    pač kako irgendwie
    pač kje irgendwo
  • písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

    písati po nareku to write from dictation
    napačno písati besedo to misspell a word
    písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
    písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
    písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
    písati knjige to write books, to be an author
    ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
    on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
    písati note to copy out music
    písati na stroj to typewrite, to type
    še enkrat, ponovno písati to rewrite
    pravilno písati besedo to spell a word correctly
    kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
    ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
    slabó písati to write badly, to scrawl
    on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
    písati pismo s črnilom to pen a letter
    písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
    kako se pišete? what is your name?
    kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
    pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
    obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
    písati o slovstvu to write on literature
    písati v običajni pisavi to write longhand
    písati stenografsko to write shorthand
    ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
    piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
    že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
    písati komu v dobro to put down to someone's credit
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!
  • písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

    pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
    pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
    pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
    pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
    pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
    pisati francosko écrire en français
    pisati z lahkoto écrire avec aisance
    pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
    pisati po nareku écrire sous la dictée
    pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
    pisati note écrire de la musique
    pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
    pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
    pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
    pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
    pisati s tiskanimi črkami écrire en script
    pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
    lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
    slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
    dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
    pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
    to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
    kako se pišete? quel est votre nom?
  • písati escribir

    pisati po nareku escribir al dictado
    pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
    pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
    pisati na tablo escribir en la pizarra
    (ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
    pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
    pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
    lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
    slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
    pisati note (glas) escribir música
    kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
    še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
    pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
    to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!
  • po (d')après, sur, à (au), de, selon, suivant, par, à raison de, à travers

    po abecednem, kronološkem redu par ordre alphabétique, chronologique
    po ceni 20 frankov meter à raison (ali au prix) de 20 francs le mètre
    po čem je to? ça coûte combien, cela? combien cela coûte?
    po čem, po kakšni ceni? à quel prix? quel est le prix?
    po deželi, po mestu par le pays, par la ville
    po Franciji potovati voyager en (ali à travers la) France
    po francosko à la française
    kako se to reče po francosko? comment dit-on cela en français?
    po imenu poznati connaître de nom
    po kopnem, po morju potovati voyager par terre, par mer
    po kosu à la pièce
    po krivem priseči faire un faux serment
    po modi à la mode
    po mojem (mnenju) selon moi, suivant (ali selon) mon opinion, à mon avis
    po naključju par hasard, fortuitement, occasionnellement
    po naravi d'après nature
    po neumnosti par sottise, par bêtise
    po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi d'après lui
    po obedu après le repas
    po obrazu koga poznati connaître quelqu'un de vue
    po okoliščinah selon (ali suivant) les circonstances
    po opravkih iti, hoditi aller, vaquer à ses affaires
    po pošti poslati envoyer par la poste
    po pravici à juste raison
    po pravici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
    po prirodi slikati peindre d'après nature
    po programu suivant le programme
    po resnici (conformément) à la vérité
    po spominu de mémoire
    po tej strani de ce côté-ci
    po suhem in morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
    po tem après cela
    po tem, kar pišejo časopisi d'après ce que disent les journaux
    po teži prodajati vendre au poids
    po tovarniški ceni au prix de fabrique (ali d'usine)
    po videzu suivant (ali selon) les apparences
    po vodo iti aller chercher de l'eau
    vsak po svoje chacun à sa guise (ali à sa façon, à son gré)
    po vrsti à tour de rôle, chacun son tour
    po vsej verjetnosti selon toute vraisemblance
    po zakonu d'après (ali selon) la loi, aux termes de la loi
    po zdravnika poslati envoyer chercher le médecin
    ravnati se po kom se régler sur quelqu'un
    ravnal sem po vaših željah j'ai agi selon vos désirs
    zgledovati se po kom prendre exemple (ali modèle) sur quelqu'un
    po žlicah par cuillerées
  • počuti|ti se (-m se) sich fühlen (kot doma/slabo/dobro/užaljenega sich heimisch/schlecht/gut/gekränkt fühlen)
    počutiti se kot doma vesti se kot doma: es sich bequem/gemütlich machen
    kako se počutiš/počutite? wie geht es dir/Ihnen?
  • počutíti se se sentir, se porter

    počutiti se bolnega se sentir malade
    počutiti se dobro se sentir (ali se porter) bien
    počutiti se slabo se sentir mal (à l'aise), être indisposé, se porter mal
    ne se dobro počutiti ne pas être (ali ne pas se sentir) dans son assiette, ne pas se sentir bien
    kako se počutite? comment vous sentez-vous?, comment allez-vous (ali vous portez-vous)?
  • počútiti se to feel

    počútiti se dobro to feel well
    kako se počutite? how do you feel?, how are you?
    ne počutim se najbolje danes I don't feel at my best today
    počutim se mnogo bolje I'm feeling much better
    dobro se zdravstveno počútiti se to feel up to the mark
    danes se počutim stokrat bolje I feel heaps better today
    slabo se počutim I feel ill (ali poorly), I am unwell
    zelo slabo se počútiti se to feel like nothing on earth, to feel poorly (ali faint, rotten)
  • počútiti se

    dobro (slabo) počutiti se estar bien (mal); sentirse
    kako se počutite? ¿cómo está (ali sigue) usted?
  • podzavést subconscious

    iskati vzrok za kako dejanje v podzavésti to seek the cause for some action in the subconscious