Franja

Zadetki iskanja

  • tail1 [téil]

    1. samostalnik
    rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
    množina, pogovorno družabna obleka

    tail of a letter konec pisma
    tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
    tail of gale konec nevihte
    tail of a stream tih, miren tok reke
    tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
    tails up figurativno dobre volje, vesel
    tail of a musical note del note pod črto
    close on s.o. 's tail komu tik za petami
    cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
    the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
    heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
    with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
    to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
    to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
    to go into tails figurativno hitro rasti
    my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
    to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
    he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
    she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
    to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
    to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
    to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
    to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
    to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
    the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada

    2. pridevnik
    najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni
  • tail end [téilend] samostalnik
    zadnji del, konec, kraj, rep (sprevoda itd.)

    to come in at the tail end kot zadnji priti skozi cilj (zlasti na konjskih dirkah)
  • talon [talɔ̃] masculin pêta; podpetnik; ostroga; talon; konec, ostanek, krajec; commerce kontrolni odrezek

    talon en cuir, de liège peta iz usnja, iz plutovine
    talon de pain krajec kruha
    souliers masculin pluriel à talons hauts čevlji z visoko peto
    s'asseoir sur les talons počeniti
    avoir l'esprit aux talons ne imeti zbranih misli
    avoir l'estomac dans les talons (ali: aux talons) imeti volčjo lakoto
    être, marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
    inscrire le montant d'un chèque sur le talon vpisati znesek čeka na talon
    mettre des ailes aux talons pospešiti korake
    tourner, montrer les talons oditi, pete pokazati, pobrati jo
    talon d'Achille Ahilova peta
    (figuré) c'est son talon d'Achille to je njegovo ranljivo mesto
    être très talon(s) rouge(s) biti zelo eleganten
  • terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

    à terme na kredit
    à terme échu po poteku roka
    à terme fixe ob določenem času
    à court, long terme kratko-, dolgoročen
    aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
    en d'autres termes z drugimi besedami
    en propres termes dobesedno
    par termes v obrokih; v terminih
    termes d'un contrat besedilo pogodbe
    terme de déclaration prijavni rok
    terme d'échéance rok zapadlosti
    terme final končni termin
    terme de grâce zadnji termin, rok
    terme de livraison dobavni rok
    terme de paiement plačilni rok
    terme de préavis odpovedni rok
    terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
    terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
    terme technique strokovni izraz
    terme de la vie smrt
    accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
    achat masculin à terme nakup na obroke
    contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
    emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
    moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
    il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
    naissance féminin avant terme prezgodnji porod
    né avant terme prezgodaj rojen
    paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
    prolongation féminin de terme podaljšanje termina
    le délai arrive à son terme rok poteče
    demander terme prositi za odlog
    le terme échoit rok zapade, poteče
    être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
    fixer un terme določiti termin
    mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
    mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
    parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
    payer en, par termes plačevati v obrokih
    payer le terme plačati trimesečno najemnino
    toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju
  • terminación ženski spol konec, zaključek; končnica, obrazilo

    terminación del plazo potek roka
  • terminaison [tɛrminɛzɔ̃] féminin dokončanje, konec; grammaire končnica, obrazilo

    terminaison d'une carrière, d'une vie konec kariere, življenja
    (anatomie) terminaison d'un nerf konec, kraj živca
    terminaison verbale glagolska končnica
  • terminal2 [tə́:minəl] samostalnik
    meja, konec, kraj, vrh, zaključek
    jezikoslovje končni zlog (črka, beseda)
    tehnično vijak za stiskanje (zategovanje, zaviranje)
    politika (v bateriji)
    ameriško končna železniška postaja
    univerza semestralni izpit
  • terminātiō -ōnis, f (termināre)

    1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

    2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

    3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
    a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
    b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.
  • termination [tə:minéišən] samostalnik
    prenehanje, konec, kraj, zaključek; iztek; izid, rezultat
    jezikoslovje končnica, obrazilo; meja, (skrajni) konec

    a satisfactory termination zadovoljiv rezultat
    to bring (to put) a termination to s.th. napraviti konec čemu
  • terminazione f

    1. konec, zaključek; konica

    2. anat. konec, končič:
    terminazioni nervose živčni končiči

    3. postavljanje mejnikov

    4. jezik končnica

    5. tisk črtka, šrafa
  • tērmine1 m

    1. meja; mejnik

    2. pravo rok, termin:
    contratto a termine terminski posel
    termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
    termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
    termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
    termine di preavviso odpovedni rok

    3. rok:
    a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
    nel termine di un mese v roku enega meseca

    4. konec:
    aver termine končati se
    portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
    volgere al termine biti pri koncu

    5. člen, element:
    complemento di termine jezik indirektni objekt
    termini di una proposizione jezik stavčni členi
    i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
    i termini di un paragone elementa primerjave
    ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

    6. pren. točka, stopnja; cilj:
    a buon termine precej daleč (s čim)

    7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
    il termine delle provviste konec zalog

    8.
    termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
    le cose stanno in questi termini zadeve so take
    essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
  • término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

    término medio povprečno število, sredina, srednja pot
    por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
    término técnico strokovni izraz
    estación término končna železniška postaja
    antes del término predčasno
    en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
    sin término brezkončen, brezmejen
    corre el término rok (po)teče
    fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
    llegar a término končati se, biti zaključen
    llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
    llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
    poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
    en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
    en propios términos točno, natančno izraženo
    en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
    por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
    llegar a términos de... tako daleč priti, da ...
  • terminus [tə́:minəs; -siz, -minai] samostalnik (množina terminuses, termini)
    konec, kraj, cilj
    železnica končna postaja; glavna, odhodna postaja; meja, mejnik kamen (steber), mejnik

    terminus ad quem, terminus a quo končna, zašetna točka (diskusije, razdobja itd.)
  • terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

    1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

    2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

    3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

    4. metaf. (večinoma v pl.)
    a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
    b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • thirty [ɵə́:ti]

    1. pridevnik
    trideset

    Thirty Years' War 30-letna vojna

    2. samostalnik
    tridesetica
    ameriško, sleng (časnikarstvo) konec, zaključek

    the thirties trideseta leta
    in the early thirties v prvih letih, ki so sledila letu 1930e
  • tip1 [tip]

    1. samostalnik
    konica, konec, kraj; vrh
    tehnično okov (palice); ustnik (cigarete)

    tip of ear ušesna mečica
    from tip to toe od glave do pete
    on the tips of one's toes po prstih
    I have it at the tips of my fingers to imam v mezincu, to dobro znam
    I had it on the tip of my tongue imel sem to na jeziku

    2. prehodni glagol
    okovati, opremiti s konico; priostriti, zašiliti; okrasiti konico; podrezati, podstriči vrhove (vršičke)

    a black tipped feather pero s črno konico
    to tip with steel okovati (konico) z jeklom
  • toe1 [tóu] samostalnik
    prst na nogi; konica, kapica (čevlja, nogavice); sprednji del podkve, kopita
    figurativno konec, kraj (predmeta); ojačano podnožje stebra, oboka itd.
    množina, pogovorno noge

    on one's toes pogovorno živ, živahen, uren, hiter
    from top to toes od glave do pet
    big (great) toe palec na nogi
    little toe mezinec na nogi
    the light fantastic toe šaljivo ples, plesanje
    toe dance ples po konicah prstov
    toe dancer plesalec, -lka po konicah prstov; baletnik, baletka
    pointed toes koničaste kapice (čevlja)
    toe weight v podkev privit ozobec
    to tread on s.o.'s toes pogovorno stopiti komu na prste (na kurje oko); (u)jeziti ali (u)žaliti koga
    to turn up one's toes sleng, figurativno umreti
  • tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*telətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

    I.

    1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

    2. occ.
    a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
    b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
    c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
    d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

    3. metaf.
    a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
    b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se.

    II.

    1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

    2. metaf.
    a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
    b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
    c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl.

    III.

    1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
    a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
    b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
    c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

    2. metaf.
    a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
    b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
    c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
    d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

    Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).
  • tramonto m

    1. zahod, zaton:
    dall'alba al tramonto od zore do mraka, ves dan

    2. pren. konec:
    essere al tramonto biti zelo star, biti na koncu (življenjske poti); ekst. biti v zatonu