Franja

sang [-sɑ̃] masculin kri (tudi figuré); rasa; figuré življenje

sang-mêlé masculin mešanec
sang de rate (médecine) vranični prisad
coup masculin de sang (médecine, familier) (možganska) kap
donneur masculin de sang krvodajalec
à sang chaud, froid (zoologie) toplokrven, mrzlokrven
cheval masculin (de) pur sang čistokrven konj
prise féminin, transfusion féminin de sang odvzem, transfuzija krvi
bon -! bon sang de bon sang! prekleto!
avoir du sang bleu biti plemiškega porekla
avoir le sang chaud (figuré) biti vročekrven, jeznorit
avoir du sang dans les veines biti energičen
avoir du sang de navet, de poulet dans les veines (figuré) ne imeti nobene hrbtenice, biti brez energije, biti mevža(st)
avoir du sang sur les mains imeti krvave roke
le sang a coulé, a été répandu kri je tekla, bilo je mrtvih in ranjenih
le sang de cet homme crie vengeance kri tega človeka vpije po maščevanju
cela fait bouillir le sang človeku zavre kri ob tem
avoir le sang qui monte à la tête biti nagle jeze, hitro vzkipljiv
cela est dans le sang to je v krvi
se faire du bon sang veseliti se, zabavati se
se faire du mauvais sang jeziti se, razburjati se, delati si skrbi (pour quelque chose za kaj)
le sang se glace, se fige dans les veines kri poledeni, zastane v žilah
mettre un pays à feu et à sang opustošiti deželo z ognjem in mečem
(familier) se payer une pinte de sang zabavati se, smejati se od srca
se ronger les sangs (populaire) biti zelo vznemirjen, nemiren
sucer le sang du peuple, s'engraisser du sang du peuple izsesavati ljudstvo
suer sang et eau (familier) potiti kri in vodo; zelo se truditi, garati
cela me tourne le sang to mi gre k srcu
tourner les sangs à quelqu'un (familier) pognati komu strah v kosti, zelo koga prestrašiti
tout mon sang n'a fait qu'un tour kri mi je zavrela
verser, répandre le sang tremper ses mains dans le sang prelivati kri
verser son sang pour la patrie preliti kri za domovino

secco

A) agg. (m pl. -chi)

1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh

2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire

4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti

5. suh (vino)

6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

B) m

1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

2. suša

3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika

seize, seise [si:z]

1. prehodni glagol
prijeti, z(a)grabiti, (po)seči po; polastiti se, prisvojiti si; ujeti, osvojiti; izkoristiti (priliko); lotiti se; zaseči, zapleniti, odvzeti, konfiscirati; razumeti, dojeti, doumeti
navtika pritrditi z nekaj navoji vrvi, čvrsto zvezati
figurativno fascinirati, prevzeti

2. neprehodni glagol
priti do (česa), domoči se (upon s.th. česa)
oprijeti se (on s.th. česa)
zatakniti se

to seize an opportunity pograbiti priliko
to seize the meaning razumeti, doumeti pomen (of česa)
to seize a pretext poslužiti se izgovora
to seize a weapon zgrabiti orožje
to seize s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
to be seized of s.th. zavedati se česa
he was seized with apoplexy kap ga je zadela
panic seized the crowd panika se je polastila množice

skink moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Glattechse, der Skink, -skink (berberski Berberskink, dvonožni Zweibein-Skink, pegasti Fleckenskink, progasti Streifenskink, storžasti Tannenzapfen-Skink, trnorepi Dornschwanzskink, vračarski Apothekerskink)
bodičasti skink der Stachelskink
kačasti skink der Schlangenskink
kapverdski skink der Kap-Verde-Skink
klinasti skink der Keilskink
kratkonogi skink der Kurzbein-Skink
mačji skink der Katzenskink
modrojezični skink der Blauzungenskink
orjaški skink der Riesenskink
pegasti skink der Fleckenskink
peščeni skink der Sandskink (floridski Floridanischer)
azijski peščeni skink der Asiatische Sandskink (breznogi der Schlangenschleichen-Skink)
slepi skink der Blindskink
srepogledi skink der Natteraugen-Skink
ščitoglavi skink der Helmkopfskink
šilasti skink der Lanzenskink
trnasti skink der Stachelskink
valjasti skink (peskoril) der Walzenskink (pegasti Gefleckter)
vitki skink der Schlankskink (rjavi der Braunskink)

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smother [smʌ́ðə]

1. samostalnik
gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
figurativno zmeda, zmešnjava

from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

2. prehodni glagol
(za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
pražiti, dušiti
šport čvrsto objeti (nasprotnika)

smothered chicken dušèn piščanec
with smothered curses s pridušenimi kletvicami
to be smothered with work dušiti se v delu
to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
to smother a rebellion zadušiti upor

sŕčen of the heart, heart(-); -hearted; hearty, cordial, heartfelt; medicina cardiac; brave, bold, courageous, intrepid, fearless; stouthearted

sŕčna kap medicina heart attack
sŕčni mir composure, tranquillity of mind
sŕčni zastoj heart failure
sŕčna želja heart's desire, ardent desire
sŕčna zadeva love affair, affair of the heart
sŕčne pozdrave! cordial greetings!, all the best!, best wishes!
sŕčno vas pozdravlja (v pismu) Yours sincerely, Yours very truly
sŕčna nevroza cardiac neurosis
sŕčna kri pesniško heart's blood
sŕčna napaka medicina cardiac defect, heart disease
sŕčna zaklopka (cardiac) valve
sŕčna bol heartache
sŕčni krč angina pectoris
sŕčna dama (pri kartah) queen of hearts

sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
srčni bolnik cardiaque moški spol
srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
srčna kap crise ženski spol cardiaque
srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous

sŕčen¹ (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
srčni utrip battito cardiaco
med. srčni bolnik malato di cuore
srčni napad attacco cardiaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srčna astma asma cardiaca
srčna kap colpo apoplettico
srčna mišica muscolo cardiaco
med. srčna napaka vizio cardiaco
med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
med. srčni infarkt infarto cardiaco
med. srčni kolaps collasso cardiaco
med. srčni krč angina pectoris
med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
anat. srčni preddvor atrio
anat. srčni prekat ventricolo
anat. srčni pretin setto
igre srčna desetica dieci di cuori
bot. srčna korenina radice principale
bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
srčne zadeve faccende del cuore
srčne težave pene amorose
srčna dobrota bontà del cuore
srčna želja desiderio ardente
sesti na srčno stran sedersi alla sinistra

sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
srčna žila aorta f
srčna kri sangre f del corazón
srčni krč (med) angina f de pecho
srčna kap ataque m de apoplejía
srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
srčna zaklopka válvula f cardíaca
srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
srčna mišica miocardio m
vnetje srčne mišice miocarditis f
srčna bol (med) cardiopatía f
srčna vodenica hidropesía f del corazón
srčni ton (med) tono m cardíaco
srčna slabost debilidad f cardíaca
specialist za srčne bolezni cardiólogo m
srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
srčni šum (med) soplo m cardíaco
srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
srčni prekat ventrículo m (del corazón)
srčna napaka defecto m cardíaco
srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
srčna dobrota bondad f de corazón
srčni fant (karta) sota f de corazones
srčna muka gran tormento m
srčna zadeva asunto m amoroso
srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente

srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
srčni prijatelj der Busenfreund

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

strašilc|e srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija der Gespenstfrosch (kapsko Kap-Gespenstfrosch, kraljevo Königs-Gespenstfrosch)

Taenaros (Mel., Lucan.) ali Taenarus (Sen. tr., Serv.) -ī, m, f, tudi Taenarum -ī, n (Plin. o mestu) in Taenara -ōrum, n (Sen. tr., Prud. in (o mestu) Stat.; v gen., dat., acc. in abl. sg.: H., Plin., Serv., voc. Taenare: Tib. (Ταίναρος, Ταίναρον) Tájnar (zdaj Kap Matapan), vas in mesto v južni Lakoniji z Neptunovim svetiščem in votlino, ki so jo imeli za vhod v podzemlje; od tod horrida Taenari sedes H. tajnarsko = podzemeljsko; v Tajnaru so lomili tudi črni marmor. Od tod

1. subst. Taenaridēs -ae, m Tájnarec, pesn. = Lakón(ij)ec, Lakedajmón(ij)ec (Lacedemón(ij)ec): O. (o Hiakintu).

2. adj. Taenaris -idis, f (*Ταιναρίς) tájnarska, pesn. = lakón(ij)ska, lakedajmón(ij)ska (lacedemón(ij)ska): ora O., soror O. = Helena; kot subst. Taenaris Lakón(ij)ka = Helena: O.

3. adj. Taenarius 3 (Ταινάριος)
a) tájnarski, pesn. = lakón(ij)ski, lakedajmón(ij)ski (lacedemón(ij)ski): Eurotas O., marita O. = Helena, litus, lapis Plin., columnae Pr. iz tajnarskega marmorja.
b) meton. podzemski, podzemeljski, v podzemlje vodeč (držeč): porta, valles O., fauces V., currus Cl. Plutonov voz.

telegram samostalnik
(sporočilo) ▸ távirat

tȍplotnī -ā -ō toplotni: toplotni udar vročinska kap; toplotni provodnik

transport [trɑ̃spɔr] masculin prevoz, transport; promet; juridique prenos, odstop; commerce prenos, preknjiženje; figuré močno čustvo, navdušenje, razburjenje

transport aérien, par eau, par mer, par terre prevoz z letalom, po vodi, po morju, po kopnem
transport par route, routier prevoz po cesti
transport par chemin de fer, par voie ferrée, par wagon prevoz po železnici
transports pluriel en commun prevoz potnikov v javnih vozilih
transport de colère izbruh jeze
(médecine) transport au cerveau možganska kap
transport d'énergie prenos energije
transport container prevoz v kontejnerjih
(juridique) transport sur les lieux ogled na (samem) mestu, kraju
frais masculin pluriel de transport prevozni stroški
compagnie féminin, société féminin de transport prevozna družba
courroie féminin de transport tekoči trak
entrepreneur masculin de transport prevoznik, spediter
moyen masculin de transport prevozno sredstvo
on a accueilli la nouvelle avec des transports d'enthousiasme novico so sprejeli z velikim navdušenjem

ȕdār m
1. udarec: od -a topuzom zaigra mu zemlja
2. udar: državni udar
3. udarec: udar električne struje
4. sunek: udar vjetra; osjetiti udar kod zemljotresa
5. zamah: od jednoga udara dub ne pada, uspjeti na prvi udar; biti na prvom -u
6. sunčani udar med. sončarica; udar toplote med. vročinska kap; biti na -u biti izpostavljen

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi