Franja

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

lutra -ae, f (<*utrā, *udrā iz indoev.*u̯ódr̥ voda, sor. sl. vidra = hr. vȉdra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter, prim. gr. ὕδρα, ὕδρος povodna kača, ἐνυδρίς -ίδος vidra) vidra: Luc., Plin. — Soobl. lytra -ae, f: Varr.

mamba samostalnik
zoologija Dendroaspis (kača) ▸ mamba
Povezane iztočnice: zelena mamba, črna mamba

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize

môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

1.
morska obala costa marina
morska sol sale marino
morsko letovišče località marittima di villeggiatura
morska bolezen mal di mare; med. naupatia
mitol. morska deklica sirena
morska gladina superficie del mare
morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
morska usedlina sedimento marino
meteor. morski dim foschia
morski preliv (morska vrata) stretto marino
morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
morski rokav braccio di mare
morski tok corrente marina
morski veter brezza di mare
morska nimfa nereide, oceanina
min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
mitol. morska pošast orca
meteor. morska tromba tromba marina
morska plovba navigazione marittima
geogr. morski potres maremoto
morski rokav gomito di mare
morski vihar fortunale
morski val flutto

2. zool.
morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
morska vidra lontra marina
morska zvezda stella di mare, asteria
zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
morski ježek riccio di mare, echino
morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
morski lev leone marino, otaria (Otaria)
morski list sogliola (Solea)
morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
morski pes pescecane, squalo
morski petelin cappone, gallinella imperiale
morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
morska igla aguglia (Belone belone)
morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
morska svila bisso
morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
morski lipan muggine
morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

3. bot.
morska čebulica scilla marittima (Scilla)
bot. morska trava zostera (Zostera marina)
morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)

nôga (-e) f

1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!

2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)

odvréči to cast off (ali away); to throw off

odvréči jarem to throw off the yoke
kača odvrže kožo (se levi) the snake sloughs (ali casts off) its skin

òtrōvnica ž
1. struparka
2. zastrupljevalka, hudobnica
3. strupenjača, -e cjevozubice zool. Solenoglypha; -e žljebozubice zool. Proteroglypha; otrovnica gljiva strupena goba; otrovnica zmija strupena kača, strupenjača; otrovnica strela strupena puščica
4. bot. navadna črnoga, Actaea spicata

ovíti to wind round; to wrap up; to twist round; to envelop

kača se ovije okoli svoje žrtve the serpent coils (ali wraps) itself round its victim
ovíti koga okoli mezinca (figurativno) to twist (ali to wind) someone round one's little finger

papírnat (of) paper; made of paper; figurativno imaginary

papírnat denar paper money, paper currency, bank notes pl, ZDA bills pl, pogovorno greenbacks pl
papírnata kača paper streamer
papírnata kaša paper pulp
papírnati odpadki wastepaper
papírnata vrečica paper cornet, paper bag
papírnat prtiček (servieta) paper napkin
papírnat ovitek paper wrapping
koš za papírnate odpadke wastepaper basket

pernat [é] (-a, -o) ki ima perje: befiedert, gefiedert; podoben peresu: federig, fiedrig; rastlinstvo, botanika gefiedert
pernato deljen fiederteilig
(operjen) befiedert; (peresast) fiedrig; Feder- (divjad das Federwild, čopka der Federschopf, kača die Federschlange, obušesni čopek das Federohr, pokrov das Federkleid, venec na licu živalstvo, zoologija der Federkranz)

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

piči|ti (-m) pikati stechen, kača: beißen
figurativno kot bi ga pičila kača wie von einer Natter gebissen

píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda

piton samostalnik
(kača) ▸ piton [kígyó]

postranik samostalnik
zoologija Crotalus cerastes (kača) ▸ szarvas csörgőkígyó
Sopomenke: rogata klopotača

preklán (-a -o) adj. spaccato, spezzato; bifido; biforcuto:
kača s preklanim jezikom un serpente dalla lingua biforcuta
nositi zadaj preklano krilo portare una gonna con lo spacco posteriore

prēstēr -ēris, acc. pl. -tēras, m (gr. πρηστήρ)

1. ognjeni vrtinec, ognjeni smŕk (hohorín, vrtélj, vrtúlja), prestér: Lucr., Plin., Sen. ph., Ap., Amm idr.

2. prestér, neka strupena kača, katere ugriz povzroča žejo: Plin. idr.