Franja

kráter cratère moški spol

kratersko jezero lac moški spol de cratère

Labeātēs -ium (-um), m: L. in Labeātae -ārum, m: Plin. Labeáti, pleme ob makedonsko-ilir(ij)ski meji z glavnim mestom Scodra Skodra (zdaj Skutari, sl. Skader). Od tod adj. Labeātis -idis, f labeátska, Labeátov: terra L., palus (jezero) L.

labodj|i (-a, -e) Schwanen- (spev der Schwanengesang, vrat der Schwanenhals)
Labodje jezero Schwanensee

labódji (-a -e) adj. del cigno, da cigno, dei cigni:
muz. Labodje jezero Lago dei cigni
pren. labodji spev canto del cigno

Lārius -iī, m Lárij, jezero v severni Italiji (zdaj Lago di Como): V., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Lārius 3 lárijski: Larium litus Cat.

Latera -ae, f Látera, gradišče in jezero v Narbonski Galiji: Mel., Plin.

ledenišk|i (-a, -o) geografija glazial; Gletscher- (led das Gletschereis, obrus der Gletscherschliff, potok der Gletscherbach, vrt der Gletschergarten, miza der Gletschertisch, raza die Gletscherschramme, razpoka die Gletscherspalte, jezero der Gletschersee, mleko die Gletschermilch, področje das Gletschergebiet)

ledeníški glaciaire

ledeniško jezero (potok) lac moški spol (torrent moški spol) glaciaire
ledeniška razpoka crevasse ženski spol d'un glacier

ledeníški (-a -o) adj. del ghiacciaio, glaciale:
ledeniška dolina valle glaciale, trogolo glaciale
alp. ledeniške dereze ramponi
ledeniški jezik lingua del ghiacciaio, porta
ledeniški potok acqua di disgelo
ledeniško jezero lago glaciale
ledeniška erozija esarazione
geogr. ledeniška groblja morena
geogr. ledeniška krnica circo glaciale
geol. ledeniški grušč marocca
geol. ledeniški mlin mulino glaciale

ledeníški glaciar

ledeniško jezero lago m glaciar
ledeniški led hielo m de glaciar
ledeniška razpoka grieta f de glaciar
ledeniški sneg nieve f de glaciar; conchesta f

Léman [lemɑ̃]

le (lac masculin) Léman Ženevsko jezero

Lemanno m geogr.
lago di Lemanno Ženevsko jezero

Lerna -ae, f ali Lernē -ēs, f (Λέρνη) Lêrna, jezero, reka in mesto blizu Argov v Argolidi, kjer je Herkul ubil mnogoglavo vodno kačo (hidro) in velikanskega raka, ki ji je prišel na pomoč: Hyg., Mel., haec dextra Lernam... pacavit? Ci. poet., belua Lernae V. lern(aj)ska kača, Lernae pulsa tridente palus Pr., anguifera Lerna, fecunda veneno Lerna Stat., tu Lernan (gr. acc.) et Argos solus habe! Stat. Od tod adj. Lernaeus 3 (Λερναῖος)
a) lérnski, lernájski: pestis Lucr., anguis V., hydra Pr., echidna O., serpens Amm., cancer Col., venenum O. strup lern(aj)ske kače, sagittae Lucan.
b) pesn. = argívski, grški: coloni, alumni, reges Stat.

Limnā(t)ē -ēs, f (iz λίμνη jezero) Limná(t)a = „Jezerka“, rečna nimfa, Gangesova hči: erat Indus Athis, quem flumine Gange edita Limnaee vitreis peperisse sub undis creditur O.

Limnātis -idis, f (Λιμνᾶτις, dor. nam. Λιμνῆτις iz λίμνη jezero) Limnátida = „ Jezerka“, bogočastno ime Diane, zaščitnice ribičev: T.

Marea (tudi Mareōta) -ae, f (Μαρέα, Μάρεια) Maréja (Mareóta), jezero in mesto ob kanopskem Nilovem izlivu blizu Aleksandrije (zdaj Mariut); tam je rastla vinska trta, iz katere so pridobivali močno belo in rdeče vino. — Od tod adj.

1. Mareōtis -idis (-idos), f (Μαρεῶτις) mareótska, maréjska: vitis V., palus Cu. ali samo Mareotis Lucan. Mareotsko jezero, Libya Plin., tudi samo Mareotis Plin. marejsko (mareotsko) okrožje.

2. Mareōticus 3 mareótski, marêjski pesn. tudi = egipčánski, egíptovski: vitis Col., arva O., labor Mart. egipčanske piramide, cortex Mart. papirjevo drevesce, arbiter (= Busiris) Stat.; subst. Mareōticum -ī, n (sc. vinum) mareótsko vino, mareótec: H. Subst. Mareōtae -ārum, m (Μαρεῶται) Mareóti, Marêjci, preb. mesta Mareje (Mareote): Plin.

Marīca -ae, f Maríka (po bajki mati kralja Latina, po Lact. po smrti pobožena Kirka), jezerska nimfa v minturnskem obmestju ob reki Liris (Liris), kjer ji je bil posvečen hrastov log: V., lacus Maricae L. = silva Maricae Mart. = querceta Maricae Cl., palus Maricae Vell. ali pesn. samo Marica H. Mariško (Marikino = po Mariki imenovano) jezero pri Minturnah ob reki Liris, ki se vanj izliva (tukaj se je skrival Marij na begu pred Sulo); pesn.: regna Maricae Lucan. Marikino kraljestvo = minturnsko obmestje.

míčen (-čna -o) adj. grazioso, carino, ameno; interessante:
mičen obraz volto grazioso
mično jezero un laghetto ameno

míren (nevznemirjen) peaceful, self-possessed, undisturbed, unruffled, unperturbed; (mirujoč) tranquil, at ease, at rest; dormant; (tih) still, quiet, mum; (nepremičen) motionless; (miroljuben) peaceable; (hladnokrven) cool, composed, cold-blooded; (morje) calm; (značaj) placid, even, even-tempered

biti míren to keep quiet
ostati míren to keep one's temper
mírno jezero still lake
mírna, mirujoča voda still water
mírna poravnava pacific settlement
mírna vožnja (čez Rokavski preliv) a smooth (ali quiet, calm) crossing (of the Channel)
míren tek tehnika smooth running
mírna soba a quiet room
míren značaj an even temper
bolnik je prebil mírno noč the patient has had a quiet night

napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)

2. mettere, posare, installare, tendere:
napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
napeljati elektriko installare la corrente

3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi

4. indurre, spingere (qcn. a):
koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio

5. (nanositi) portare, trasportare:
pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino