Franja

physiognomy [fiziɔ́nəmi] samostalnik
fiziognomija, zunanji izraz
sleng obraz

physionomie [-nɔmi] féminin fiziognomija, videz ali zunanjost; izraz obraza, poteze obraza

jeux masculin pluriel de physionomie (théâtre) mimika

plebeismo m slabš. plebejski izraz

provenzalismo m jezik provansalski izraz

provincialisme [-lism] masculin provincializem, krajevni, narečni izraz ali jezikovna posebnost; krajevna, pokrajinska značilnost sploh; malomeščanstvo

redire* [rədir] verbe transitif še enkrat reči, povedati; ponoviti; naprej povedati (komu); izblebetati; figuré dati izraz, izraziti

redire toujours la même histoire vedno znova pripovedovati isto zgodbo
ne pas se le faire redire ubogati na prvo besedo
reditesle après moi! ponovite za menoj!
n'allez pas le lui redire ne povejte tega (naprej) njemu; verbe intransitif kritizirati (à quelque chose kaj)
avoir, trouver à redire imeti, najti vedno očitke, kritiko, grajati (à quelque chose kaj)

regaño moški spol čemeren izraz obraza; ukor, graja

requīsīta -ōrum, n

1. zahtevani, potrebni izraz: ut requisita respondere (biti na ponudo, izbiro) videantur Q.

2. potreba, nuja: ad requisita naturae proficisci S. ali ad requisita naturae secedere Amm. ali ad requisita naturae foras exire Aug. iti na (svojo) potrebo, iti opravit (svojo) potrebo.

riempitivo

A) agg. polnilen

B) m

1. nevažno dopolnilo, nepomemben dodatek

2. tehn. polnilo

3. odvečna beseda, odvečen izraz

romanismo m

1. jezik rimski izraz, rimska beseda

2. zavzemanje za papeško oblast

3. navduševanje za rimstvo

ruralism [rúərəlizəm] samostalnik
podeželski (provincialni) značaj; provincialni izraz ali govor

sardismo m

1. polit. gibanje za sardinsko avtonomijo

2. jezik sardinska beseda, sardinski izraz

sàžalica ž sožalje, izraz sožalja

scōmma -atis, n (tuj. σκῶμμα) zbadljiv izraz, zbadljivka, zbadanje: MACR.

scrīptiō -ōnis, f (scrībere)

1. pisanje: quae (sc. lippitudo) impediat scriptionem meam CI. EP.

2. pisanje = pis(me)no izdelovanje, pisanje, spisovanje, opisovanje, sestavljanje besedila: quam genus hoc scriptionis nondum sit satis Latinis litteris illustratum CI., causam nec scriptione dignam CI. EP., fortissimorum virorum expressas scriptiones CI., philosophiae scriptiones CI. pisanje filozofskih del; occ.
a) pism(en)i izraz, črka kakega spisa: ex scriptione CI. po jasnem pisanem besedilu.
b) dolžno pismo, zadolžnica: avarus fenerator spe lucri rem scriptione duplicarat VARR. AP. NON.

sea term [sí:tə:m] samostalnik
mornarski izraz

semblante moški spol izraz obraza, obraz, videz

el asunto presenta un buen semblante stvar stoji dobro
hacer semblante hliniti, delati se

semitism [sémitizəm] samostalnik
semitizem, značilnost Semitov, zlasti Judov; semitski izraz v nesemitskem jeziku

siccitās -ātis, f (siccus)

I.

1. suhota: PL. idr., in Sipontina siccitate CI., paludum C., uvae, palmarum PLIN., labrorum ARN.

2. occ. suho vreme, suša: aquam belle sane fluentem vidi, praesertim maxima siccitate CI. EP., siccitate et inopiā frugum insignis annus fuit L.; pogosto v pl. = dolgotrajna suša: VARR., CELS., COL. idr., frumentum propter siccitates angustius provenerat C., siccitatium vapor PLIN.; pren. duševna suša (suhota) = duševna (duhovna) revščina, duševna (duhovna) beda, maloumnost, nespametnost, neumnost: si ... arescant ipsi (sc. magistri) siccitate CORN. –

II. metaf.

1. žilavost, trdnost, krepkost, čokatost, tršatost: corporis VARR. AP. NON., CI.; tudi abs.: adde siccitatem, quae consequitur hanc continentiam in victu CI.

2. (v govoru) suhotnost, suhoparnost, robatost, treznost, jedrnatost, preprostost, preproščina, jedrnato, preprosto izražanje, jedrnat, preprost izraz: orationis CI., Attici generis CI.

sicilianismo m jezik sicilijanski izraz, beseda