Franja

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

in² [in] prislov
notri, noter, v

to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski

inēzia f malenkost; neumnost:
l'esame è stato per me un'inezia izpit je bil zame otročarija

ingreso moški spol vstop, sprejem; uvod; vpisnina; pripravljalni tečaj; trgovina iztržek, prejemek; dohodek

(examen de) ingreso sprejemni izpit
los ingresos son superiores a los gastos dohodki so večji kot izdatki

instruírati to instruct; to teach; to educate; to train

instruírati vojake to train (ali to drill) soldiers
instruiram ga (za izpit) angleščino I am coaching him in English
instruira me g. X I am being coached by Mr. X

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

izdélati to make out, to do, to elaborate; to make, to manufacture, to work up; to fabricate; to prepare; (dati obliko) to shape, to form, to fashion, to mould; (spis) to draw up; (končati) to finish

izdélati anketo to conduct a survey
izdélati izpit to pass one's examination
izdélati v šoli to go up (a class), to go up to the next class (or form)
ne izdélati v šoli to be kept down

izdel|ek [é] moški spol (-ka …) das Erzeugnis, das Produkt, der Artikel, das Fabrikat, die -arbeit, das -stück (čimžan Beizartikel, gumeni Gummiprodukt, Gummiartikel, iz kovine Metallarbeit, iz laka Lackarbeit, iz lesa Holzarbeit, iz plutovine Korkerzeugnis, iz slonovine Elfenbeinarbeit, iz srebra Silberarbeit, iz žita Getreideprodukt, učenca Schülerarbeit, za mojstrski izpit Meisterstück, za pomočniški izpit Gesellenstück, biseri Perlenarbeit, končni Fertigprodukt, Ganzfabrikat, Endprodukt, Fertigerzeugnis, lesni Holzprodukt, lončarski Töpferarbeit, mlečni Milchprodukt, Milcherzeugnis, mlekarski Molkereiprodukt, mlevski Mühlenerzeugnis, papirni Papierprodukt, pletarski Flechtereierzeugnis, Flechtarbeit, sedlarski Sattlerware, Sattlerarbeit, slaščičarski Konditorware, visokokakovosten Qualitätserzeugnis, zlatarski Goldschmiedearbeit)
izdeli množina -waren množina
(iz betona Betonwaren, iz svile Seidenwaren, iz volne Wollwaren, kleparski Klempnerwaren, kovaški Schmiedewaren, kovinski Metallwaren, lončarski Töpferwaren, pekarski Backwaren, prekajeni Räucherwaren, slaščičarski Feinbackwaren, tobačni Tabakwaren, usnjeni Lederwaren)

izkúšnja (izkustvo) experiencia f ; (izpit) examen m

iz izkušnje por experiencia
(glavna) izkušnja (gledališka) ensayo m (general)
napraviti izkušnjo (izpit) aprobar un examen
pridobiti si izkušenj adquirir experiencia

jáviti (-im) | jávljati (-am)

A) perf., imperf. (sporočiti, sporočati kaj uradnega javnim organom) comunicare, notificare, trasmettere, riferire; parlare

2. pog. (ovaditi, ovajati; prijaviti, prijavljati) denunziare

B) jáviti se (-im se) | jávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. (uradno priti na določeno mesto; prijaviti, prijavljati se) presentarsi:
javiti se na izpit presentarsi all'esame
javiti se na policiji presentarsi alla polizia; costituirsi
voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

2. (dati, dajati kako sporočilo o sebi po pošti, po telefonu) scrivere; rispondere:
ko prideš v Ameriko, se javi appena giunto in America, scrivi
odložil je slušalko, ker se ni nihče javil depose la cornetta perché nessuno rispondeva

júnijski (-a -o) adj. di giugno:
šol. delati izpit v junijskem roku dare l'esame nella sessione di giugno
zool. junijski hrošč (prosnica) coleottero solstiziale (Amphimallon solstitialis)

kandidát (-a) | -ka (-e) m, f

1. candidato (-a); aspirante; concorrente:
prijaviti se kot kandidat presentarsi candidato, candidarsi
opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat candidato dell'opposizione, candidato a deputato, candidato presidenziale, a presidente

2. candidato (-a) (all'esame), esaminando (-a); rel. postulante:
kandidat (-ka) za diplomski izpit laureando (-a)

klavzurn|i (-a, -o) Klausur- (izpit die Klausurprüfung, naloga die Klausurarbeit)

kolesarski pridevnik
(o kolesarjenju) ▸ kerékpár, kerékpárosSopomenke: biciklističen
Povezane iztočnice: kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarska čelada, kolesarske hlače, kolesarski izpit, kolesarski maraton, kolesarski maratonec, kolesarski poligon, kolesarski ultramaraton, kolesarski ultramaratonec

kvalifikacíjski qualifying; qualification

kvalifikacíjski izpit qualifying exam
kvalifikacíjske (izločilne) tekme qualifying round
kvalifikacíjsko spričevalo qualifying certificate

laurea f šol.

1. diploma:
prendere la laurea in lettere diplomirati na filozofski fakulteti
esame di laurea diplomski izpit
tesi di laurea diplomska naloga

2. doktorat, doktorska čast:
laurea honoris causa častni doktorat

léten yearly, annual

létna bilanca annual balance sheet
létni čas season
létnemu času ustrezen seasonable
njegov létni dohodek se ceni na 20.000 funtov his annual income is estimated at 20,000 pounds
létni dopust annual vacation
létna inventura annual stocktaking
létni izpit (v šoli) final examination
létna konferenca, létno zasedanje annual conference, ZDA convention
létna najemnina rent per annum
létna plača yearly salary
létni obrok yearly instal(l)ment
létna poraba annual (ali yearly) consumption
létni obrat turn of the year, New Year
létni promet (prodaja, iztržek) annual turnover, annual sale
létna proizvodnja yearly output, annual production
létno poročilo annual report
létni prispevek annual contribution
létna skupščina annual meeting
létni zaslužek annual earnings pl
srednja létna temperatura mean annual temperature

lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten, ἀ-λείφω mazilim, ἀ-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

1.
a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.

lovsk|i (-a, -o) jägerisch, jagdlich, jagdmäßig; weidmannisch, weidgerecht, jagdgerecht; Jagd-, Jäger- (čevelj der Jägerschuh, daljnogled das Jagdglas, gost der Jagdgast, izpit die Jägerprüfung, jezik die Jägersprache, klobuk der Jägerhut, Jagdhut, list die Jagdkarte, plen die Jagdbeute, položaj die Jagdstellung, suknjič der Jagdrock, terier der Jagdterrier, upravitelj der Jagdverwalter, zrezek das Jägerschnitzel, klobasa die Jagdwurst, koča die Jagdhütte, das Jagdhaus, mrzlica das Jagdfieber, obleka der Jagdanzug, pesem das Jagdlied, Jägerlied, soba das Jagdzimmer, sreča das Jagdglück, strast die Jagdleidenschaft, trofeja die Jagdtrophäe, zadruga die Jagdgenossenschaft, zvezda der Jagdstern, gospodarstvo die Jagdwirtschaft, leto das Jagdjahr, orožje Jagdwaffen množina, pravo das Jagdrecht)
lovska tatvina der Hegeraub
v kuhinji: na lovski način nach Jägerart
lovsko zelen jägergrün
želeti: lovsko srečo! Weidmannsheil!
pri šahu: lovska končnica das Läuferendsspiel

materni jezik stalna zveza
jezikoslovje (o jeziku) ▸ anyanyelv
Mednarodni dan maternega jezika je vsakoletni svetovni spominski dan, ki se ga obeležuje 21. februarja z namenom spodbuditi večjezičnost ter zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti. ▸ Az anyanyelv nemzetközi napja (IMLD) egy minden év február 21. napján világszerte megtartott megemlékezés a nyelvi és kulturális sokszínűség tudatosításának előmozdítása és a többnyelvűség támogatása érdekében.
Dva dneva pozneje je sledil pisni izpit iz maternega jezika. ▸ Két nappal később az anyanyelvi vizsga következett.
Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. ▸ Egyre több japán fiatal nem tudja jól kifejezni magát az anyanyelvén.
Nemščina je torej najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji. ▸ A német tehát a legelterjedtebb anyanyelv az Európai Unióban.