Franja

Zadetki iskanja

  • barrer [bare] verbe transitif zapreti (cesto), zapahniti (vrata), zajeziti (reko), barirati (ček), prečrtati (besedo); marine krmariti

    se barrer (populaire) izginiti, popihati jo
    barrer le passage, la route à quelqu'un, barrer quelqu'un komu pot zapreti, polena mu pod noge metati
    barrer une ligne prečrtati vrstico
    il s'est barré à toutes jambes popihal jo je, kot so ga noge nesle
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • bȅstr̄v ž
    1. ići u bestrv izginiti brez sledu
    2. govoriti u bestrv prazne razdirati, čenčati
  • Bildfläche, die,

    1. zorno polje

    2. (projekcijsko) platno

    3. figurativ prizorišče; von der Bildfläche verschwinden izginiti s prizorišča; wieder auf der Bildfläche erscheinen spet se pojaviti
  • bleu [blö] masculin modrina, sinjina, modra barva; modrilo; moder madež; modrica, črnavka; trpko, slabo rdeče vino; (modra) delovna obleka; familier rekrut, vojak novinec

    bleu de travail modra delovna obleka
    bleu d'Auvergne kravji sir
    bleu de Prusse železni cianid
    petit bleu pnevmatična zalepka, brzojavka
    poisson masculin au bleu v začinjeni vinski juhi kuhana riba
    initier les bleus aux habitudes du lycée uvesti dijake novince v gimnazijske navade
    passer au bleu (figuré) goljufivo izginiti (zlasti vsota denarja)
    le caissier a fait passer au bleu plusieurs millions blagajnik je poneveril več milijonov
    passer du linge au bleu modriti perilo
    tirant sur le bleu ki vleče na modro (barvo), z modrim navdihom, modrikast
    voir tout en bleu vse v rožni luči videti
    n'y voir que du bleu ne točno vedeti, kaj se dogaja
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • bundle2 [bʌ́ndl] prehodni glagol & neprehodni glagol
    zvezati, zaviti, zviti, zamotati

    bundle away (ali off) neprehodni glagol izginiti ko kafra
  • Busch, der, (-/e/s, Büsche) grm, (Gebüsch) grmičevje, hosta, grmovje; (Tropenwald) bush; (Strauß) šop, šopek; sich in die Büsche schlagen izginiti; auf den Busch klopfen sondirati teren
  • chagrin [šagrɛ̃] masculin

    1. žalost, tuga, bol, skrb; čemernost, slaba volja, zlovoljnost

    2. šagren, mehko zrnčasto usnje

    chagrin d'amour ljubezenska bol
    avoir, ressentir du chagrin imeti skrbi, biti žalosten
    avoir le cœur gonflé, gros, plein de chagrin biti zelo pobit
    causer, donner, faire du chagrin povzročati žalost, skrbi
    diminuer comme une peau de chagrin postopoma se manjšati in končno izginiti
    mourir de chagrin umreti od žalosti
    noyer son chagrin utopiti (v pijači) svojo žalost
  • circolazione f

    1. kroženje; promet:
    circolazione stradale cestni promet
    carta di circolazione avto prometno dovoljenje

    2. ekon. promet, obtok:
    circolazione monetaria denarni obtok
    mettere in circolazione dati v obtok; pren. razširiti
    togliere dalla circolazione vzeti iz obtoka
    sparire dalla circolazione pren. izginiti, zgubiti se

    3. biol. obtok, cirkulacija:
    circolazione sanguigna krvni obtok
  • clean2 [kli:n] prislov
    pogovorno čisto, popolnoma, dodobra

    to be clean gone izginiti brez sledu
    to leap clean over gladko preskočiti
  • clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

    él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
    clef anglaise (technique) univerzalni ključ
    clef des champs (jig) prostost
    clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
    clef passepartout ključ za več vrat
    (religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
    clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
    clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
    clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
    fausse clef vitrih, odpirač
    industrie féminin clef ključna industrija
    roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
    trousseau masculin de clefs sveženj ključev
    à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
    être sous clef biti pod ključem, v zaporu
    donner un tour de clef zakleniti
    fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
    garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
    mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
    mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
    occuper une position clef zavzemati ključni položaj
    prendre la clef des champs popihati jo
    présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu
  • desvanecer [-zc-] razpršiti; raztresti; uničiti

    desvanecer una duda razpršiti dvom
    desvanecerse izpuhteti, izginiti; omedleti; ošaben postati
    desvanecerse por a/c vroče težiti za čem
  • dileguo m knjižno izginjenje, izginitev, izginotje:
    andare in dileguo izginiti
  • dȉm dȉma m
    1. dim: zaudarati na dim zaudarjati po dimu; metnuti meso na dim obesiti meso v dim; sušiti meso na -u sušiti meso v dimu; gusti, kotlovni dim
    2. zgod. hiša ognjišče kot davčna enota: plaćati porez od -a a ne od poreske glave
    3. otići u dim izginiti: prodavati dim prodajati, česar ni
  • disipar razpršiti; razsipati, zapravljati

    disipar el temor strah pregnati
    disiparse razpršiti se (oblaki); izginiti, izhlapeti
  • disparado

    salir disparado bliskovito izginiti; oddirjati
  • dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

    dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
    dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
    dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
    cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
    se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
    les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
    dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
    élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
    être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
    mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti
  • doglèd (-éda) m knjiž. (portata di) vista:
    izginiti iz dogleda sparire dalla vista
  • drop1 [drɔp]

    1. neprehodni glagol (from)
    kapljati, kaniti (with)
    cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
    ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
    figurativno umreti

    2. prehodni glagol
    pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

    to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
    to drop asleep zaspati
    to drop astern zaostajati (za ladjo)
    to drop the anchor usidrati se
    to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
    to drop a hint namigniti
    to drop a line napisati par besed
    to drop from sight izginiti, zgubiti se
    to drop to the rear zaosta(ja)ti
    drop it! nehaj že!
    to drop a bird ustreliti ptiča
    figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
    to drop lamb ojagnjiti se
    to let drop izpustiti
    till one drops do onemoglosti
    to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
    to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
    to drop a curtsy prikloniti se
    figurativno to drop the curtain narediti konec
    to drop into bad habits zabresti v slabe navade