-
норовить iskati priliko, prežati na ugoden trenutek; meriti na kaj
-
придираться, придраться iskati prepira, začeti prepir, sitnariti; očitati (po krivici); loviti se za malenkosti;
придираться к слову gristi besede
-
рыскать begati sem ter tja in iskati
-
ютиться iskati zavetja; na tesnem stanovati
-
affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)
1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.
2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.
-
aggancio m (pl. -ci) zveza:
cercare un aggancio iskati zvezo
-
ago m (pl. -ghi)
1. igla, šivanka:
infilare l'ago vdeti šivanko
ago da cucire šivanka
cercare un ago in un pagliaio pren. iskati šivanko v slami, lotiti se nemogočega početja
2.
ago da reti lesena igla za pletenje mrež
ago torto kvačka
ago da siringa med. injekcijska igla
ago della bussola magnetna igla
ago della bilancia jeziček na tehtnici
ago dello scambio železn. kretnica
3. bot. iglica (na iglavcih)
4. zool. želo
5.
pesce ago zool. morsko šilo (Syngnathus acus)
-
aiguille [egɥij] féminin igla, šivanka; kazalec na uri; kretnica; konica, koničast vrh, špik; obelisk; médecine igla za punktiranje; lanceta; chimie iglast kristal
aiguille aimantée magnetna igla
aiguille de balance jeziček na tehtnici
aiguille à coudre, à dentelle, à tricoter šivanka, kvačka, pletilka
aiguille de glace ledena sveča
aiguille à suture kirurška igla
aiguille pour phono(graphe) gramofonska igla
aiguille de pin (botanique) borova iglica
aiguille trotteuse sekundni kazalec
de fil en aiguille prehajajočz enega predmeta na drugega
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) zaman iskati
enfiler une aiguille vdeti šivanko
on le ferait passer par le trou d'une aiguille on je zelo plašen, boječ
renverser l'aiguille prestaviti kretnico
ne pas savoir faire un point à l'aiguille ničesar ne znati, za nobeno rabo ne biti
-
alimentum -ī, n (alere)
1. (nav. v pl.) hrana, živež, živilo: alimenta mitia, fruges O., desiderabat alimenta corporis Cu. telesno hrano, alimenta incolarum (za preb.) L., tridui (za tri dni) alimenta portare Cu., alimenta arcu expedire T. z lokom si iskati hrano, preskrbeti si jo, alimentorum penuria T., alimenta lactis (gen. epexegeticus) puero dare O. mlečno hrano, hranilno mleko; pren.: alimenta flammae O. ali ignis, ignium L., Sen. ph. gorivo, iubet igni dari alimenta Cu. netiti ogenj, Iris... alimenta nubibus affert O. napaja oblake, alimenta famae, seditionis, temeritatis T., addidit alimenta rumoribus adventus Attali L. je pomnožil govorice.
2. jur. alimenta hrana, preživnina, t. j. vse za preživljanje potrebne reči, ki jih daje kdo drugemu, npr. starši otrokom in obratno: Plin. iun., Dig.; od tod met. stroški za preživljanje in vzgojo: Q. in dojnina in vzgojnina (= alimentorum merces Iust.): Ci.; prim.: minas decem pro alimentis dare Ter. deset min hranarine.
-
alkohol samostalnik1. (alkoholna pijača) ▸
alkohol, szeszesital, szeszpitje alkohola ▸ alkohol-ivászat, alkoholfogyasztás
uživanje alkohola ▸ szeszesital-fogyasztás
prodaja alkohola ▸ szeszesital-árusítás
oglaševanje alkohola ▸ szeszesital-hirdetés
reklamiranje alkohola ▸ szeszesitalreklám
uživalec alkohola ▸ alkoholfogyasztó
pivec alkohola ▸ alkoholfogyasztó
tihotapec alkohola ▸ alkoholcsempész
tihotapljenje alkohola ▸ alkoholcsempészet
kozarček alkohola ▸ pohárka szesz
steklenica alkohola ▸ egy üveg alkohol
požirek alkohola ▸ egy korty szesz
piti alkohol ▸ alkoholt iszik
ne potrebovati alkohola ▸ nincs szüksége alkoholra
ne prenesti alkohola ▸ nem bírja az alkoholt
izogibati se alkohola ▸ kerüli az alkoholt
zasvojenost z alkoholom ▸ alkoholfüggőség
zastrupitev z alkoholom ▸ alkoholmérgezés
pretiravati z alkoholom ▸ túlzásba viszi az alkoholt
smrdeti po alkoholu ▸ alkoholtól bűzlik
segati po alkoholu ▸ alkohol után nyúl
zadah po alkoholu ▸ alkoholos lehelet, alkohol szagú lehelet
vonj po alkoholu ▸ alkoholszag
želja po alkoholu ▸ alkoholszomj
zateči se k alkoholu ▸ az alkoholba menekül
omamljen od alkohola ▸ alkoholtól kábult
navajen na alkohol ▸ alkoholhoz szokott
trošarina na alkohol ▸ az alkohol jövedéki adója
boj proti alkoholu ▸ alkohol elleni harc
zakon o alkoholu ▸ szesztörvény
reklama za alkohol ▸ alkoholreklám
alkohol je prepovedan ▸ tilos az alkohol
ne popiti niti kapljice alkohola ▸ egy csepp alkoholt sem iszik
imeti resne težave z alkoholom ▸ komoly gondja van az alkohollal
iskati uteho v alkoholu ▸ az alkoholban keres vigaszt
iskati tolažbo v alkoholu ▸ az alkoholban keres vigaszt
vožnja pod vplivom alkohola ▸ ittas vezetés
Tudi cigaret že dolgo ne kadi več in je zelo zmeren pivec alkohola. ▸ Már régóta nem dohányzik, és csak mérsékelten fogyaszt alkoholt.
Ko sta se vrnila, nista mogla skriti zadaha po alkoholu. ▸ Amikor visszajöttek, nem tudták palástolni alkoholos leheletüket.
Starša sta se hitro ločila, razočarana mama pa je uteho iskala v alkoholu. ▸ Szülei hamar elváltak, csalódott édesanyja pedig az alkoholban keresett vigaszt.
2. (kemična spojina) ▸
alkoholvsebnost alkohola ▸ alkoholtartalom
količina alkohola ▸ alkoholmennyiség
stopnja alkohola ▸ alkoholszint
vsebovati alkohol ▸ alkoholt tartalmaz
alkohol izhlapi ▸ elillan az alkohol
razkužiti z alkoholom ▸ alkohollal fertőtlenít
prepojen z alkoholom ▸ alkohollal átitatott
namočiti v alkohol ▸ alkoholba márt
spremeniti se v alkohol ▸ alkohollá változik, alkohollá alakul át
5 - odstotni alkohol ▸ 5 százalékos alkohol
vsebnost alkohola v krvi ▸ a vér alkoholtartalma
dovoljena koncentracija alkohola v krvi ▸ megengedett véralkoholszint
1,6 promila alkohola v krvi ▸ 1,6 ezrelék véralkoholszint
3,44 promila alkohola v izdihanem zraku ▸ 3,44 ezrelék alkohol a kilélegzett levegőben
Povezane iztočnice: benzil alkohol, etilni alkohol, metilni alkohol, polivinil alkohol, primarni alkohol, sekundarni alkohol, terciarni alkohol -
alloggio m (pl. -gi)
1. stanovanje, prebivališče, soba:
cercare, trovare alloggio iskati, najti stanovanje, sobo
prendere alloggio nastaniti se
alloggi popolari stanovanja (v blokih)
vitto e alloggio hrana in stanovanje
crisi degli alloggi stanovanjska kriza
2. kabina (ladijska)
-
ambitiōsus 3, adv. -ē (ambitiō) „ki zelo rad hodi okoli“, od tod
1. ki stalno hodi (teka) sem ter tja, objemajoč, ovijajoč (se): Iordanes... amnis amoenus et... ambitiosus Plin. sem ter tja (vijugasto) tekoč, Damalis... lascivis hederis ambitiosior H. trdneje se ovijajoča kakor..., ambitiosa recidet ornamenta H. bujno se vzpenjajoče.
2. ki se vneto poteguje za častne službe, dostojanstva, ki se poganja (si prizadeva) zanje: omitto, quae perferant... ambitiosi honoris causā Ci.; pesn.: pro nostris ut sis ambitiosa malis O. da mi boš prizadevna za dosego milosti.
3. pren.
a) ki hlepi po priljubljenosti (naklonjenosti), ki si prizadeva za priljubljenost (naklonjenost, milost), od tod tudi obziren, dobrikav, pristranski: qui ita sit ambitiosus, ut omnes vos nosque cotidie persalutet Ci., dux indulgens ambitiosusque L., rogationes Ci. prošnje iz sebičnih namenov, ars Plin. (o zdravilstvu), imperium T., preces T. dobrikave, sententiae Suet. izrečene iz ugodnosti in pristranosti; ambitiosus ad populares Iust. ki hlepi po priljubljenosti pri rojakih; od tod sploh hlepeč po čem, ki si prizadeva za kaj: Musa nec in plausūs ambitiosa mea est O. ne hlepi po pohvali (priznavanju), noster in has omnes (puellas) ambitiosus amor O. za vse te je v ljubezni plamenelo moje srce, pro gnato mater ambitiosa suo fuit O. je prosila milosti za..., satis ambitiose utramque partem fovere L. iz sebičnih postranskih namenov, non vulgariter nec ambitiose... scribere Ci. ep. obzirno, ambitiose corrigere orationem Ci. ep. z obzirno prizanesljivostjo, s preveliko obzirnostjo, cum in isto genere multo etiam ambitiosius facere soleam, quam honos meus... postulat Ci. ep.
b) častilakomen, častihlepen: homo minime ambitiosus Ci. ep., nota quidem, sed non ambitiosa domus O., in eo ambitiosum esse Ci. v tem iskati svoje časti (slavo), sexum (muliebrem)... saevum, ambitiosum, potestatis avidum (esse) T., a. spes O., honor O. ki vzbuja častihlepnost, ambitiose regnum petere L. ali colere amicitias T. iz častilakomnosti, ambitiosissime petere provinciam Q.
c) nečimrn, gizdav: quae (supellex), sicut apud pauperes ambitiosos, pluribus... officiis conteratur Q., si locuples hostis, avari, si pauper, ambitiosi T., quid fugis hos dentes, ambitiose lepus Mart.; o govorniku = prenavljajoč se: antegerio nemo nisi ambitiosus utetur Q., ambitiosus institor eloquentiae Q.; o stvareh = ki služi zadovoljitvi častilakomnosti ali meri nanjo, ganljiv, pozornost vzbujajoč, bleščeč, gizdav, bahat, sijajen: amicitiae Ci. sklenjena iz častihlepnosti, exsequiae Sen. ph., ambitiosā morte incaluerunt T., amb. atria Mart., ciborum ambitiosa fames Lucan. jedi željna, ambitiosa non est fames Sen. ph., a. mensa (naspr. parca) Amm., ambitiose eum casum ferre T. vsemu svetu kazati, ambitiose tristis Mart., ambitiose vestitus Amm. bahato; (o govoru) prisiljen: ambitiosa in loquendo iactantia Q.; subst. neutr. pl.: ambitiosis utilia praeferre Q.
-
analogíja analogie ženski spol
po analogiji par analogie
sklepati po analogiji juger (ali raisonner) par (voie d') analogie
iskati (najti) analogije chercher (trouver) des analogies
-
ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)
1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.
2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.
3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.
-
appiglio m (pl. -gli)
1. opora
2. pren. priložnost, povod, pretveza:
cercare un appiglio per giustificarsi iskati pretvezo, s katero bi se opravičil
-
aqua -ae, f
1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.
2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.
Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.
-
armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na
armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)
-
ausspähen: ausspähen nach iskati s pogledom, ozirati se za; (spionieren) etwas, jemanden vohuniti za, poizvedovati
-
avantúra adventure; unexpected incident; daring enterprise
ljubezenska avantúra love affair, intrigue
iskati avantúre to seek adventure
on se rad spušča v avantúre he likes engaging in hazardous undertakings
-
aveuglette [avœglɛt]
à l'aveuglette na slepo, kot slepec, tjavdan
marcher à l'aveuglette dans une pièce obscure kot slepec hoditi po temni sobi
agir, se décider, répondre à l'aveuglette brez premisleka delati, se odločiti, odgovoriti
chercher quelque chose à l'aveuglette kot slepec tipati (iskati)
aller à l'aveuglette tavati v temi