Franja

skrúniti (-im) perf.

1. profanare, violare:
skruniti grob profanare una tomba

2. pren. oltraggiare, offendere:
skruniti čast, dobro ime oltraggiare l'onore, la reputazione

skúpen common; collective; joint

skúpno bivanje cohabitation
skúpno ime gramatika collective noun
skúpno ležišče (npr. v planinski koči) dormitory accommodation
imamo mnogo skúpnih prijateljev we have many friends in common
skúpen račun joint account
ničesar skúpnega nimava we have nothing in common
skúpno prislov in common, collectively, jointly
skúpne družbene zadeve joint social affairs pl
skúpni program joint programme
skúpni delovni organ joint working body
skúpna vrhovna komanda joint chiefs of staff

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

kot slišim según me han informado
slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
slabo slišati ser duro de oído
slišati na ime ... responder al nombre de...
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
to se prijetno sliši es agradable oír eso
ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
slišati travo rasti (fig) pasarse de listo

sloveč pridevnik
(priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetesNjene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.

snóven -a, -o material; substantial

snóvno ime gramatika mass noun

snóven (-vna -o) adj. materiale; materico; lingv.
snovno ime nome concreto

snovn|i (-a, -o) Stoff- (ime die Stoffbezeichnung, der Stoffname)
snovna konstanta fizika die Materialkonstante

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

stanovníški (-a -o) adj. lingv.
stanovniško ime (ime po kraju bivanja) nome domiciliare

Svazi samostalnik
(nekdanje ime države Esvatini) ▸ Szváziföld

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

šaljiv (-a, -o) lustig, scherzhaft, witzig; Scherz- (pesem das Scherzlied, das Scherzgedicht, uganka das Scherzrätsel, predmeti Scherzartikel množina, ime der Scherzname)

šíriti to spread; (ideje) to propagate; (novice) to divulge; to circulate, to diffuse; to disseminate; to put into circulation; (razširiti) to extend, to broaden, to widen

šíriti govorico to circulate (ali to spread, to divulge) a rumour
njegovo ime širi strah his name spreads fear
šíriti se to spread, to gain ground, to propagate, to be propagated
novica se širi po mestu the news is spreading through the town
govorica se je širila od ust do ust the rumour spread from mouth to mouth
širi se glas, govorica, da... there is a widespread rumour, rumour is rife, (the) rumour has it that...
njegova slava se širi daleč naokrog his fame spreads far and wide

škodljiv (-a, -o) schädlich, nachteilig (für); schädigend, -feindlich (družbeno sozialschädlich, gesellschaftsfeindlich, poslovno geschäftsschädigend, za linijo figurenfeindlich, za kožo hautschädigend, za okolje umweltschädlich, za stranko parteischädigend, za zdravje gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich, za živce nervenschädigend, za okolje umweltfeindlich, za dobro ime rufschädigend), Schad- (žuželka das Schadinsekt)
škodljive posledice medicina Schäden množina, der Schaden
(cepljenja Impfschaden)
biti škodljiv za (etwas) schädigen
škodljivo delovati/učinkovati schädigend wirken
škodljivo učinkovanje die Schadwirkung

Tarent samostalnik
(nekdanje ime za mesto v Italiji) ▸ Tarentum
Sopomenke: Taranto

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

trgovsk|i (-a, -o) kaufmännisch, händlerisch; (običajen pri trgovanju) handelsüblich; Handels-, Geschäfts-; (center das Handelszentrum, monopol das Handelsmonopol, narod das Handelsvolk, partner der Handelspartner, promet der Handelsverkehr, zastopnik der Handelsvertreter, agentura die Handelsagentur, akademija die Handelsakademie, dejavnost das Handelsgewerbe, ladja das Handelsschiff, mornarica die Handelsflotte, mreža das Handelsnetz, pot der Handelsweg, die Handelsstraße, šola die Handelsschule, blago das Handelsgut, die Handelsware, ime der Handelsname, pravo das Handelsrecht, zastopstvo die Handelsvertretung)