Franja

masse¹ [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje

même [mɛm] adjectif sam

le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!

mercātus -ūs, m (mercārī)

1. trgovska dejavnost, trgovina, trgovanje, trgovstvo, kupčija, kupčevanje, prodaja, promet: domi tuae turpissimo mercatu omnia sunt venalia Ci., earum rerum omnium domesticum mercatum instituit Ci. za vse to je odprl doma trgovino, z vsem tem je začel trgovati na svojem domu, m. meretricius Pl. obrt.

2. trg, letni (vele)sejem, semenj: Ter., Varr., Suet., ad mercatum proficisci Ci., mercatum indicere, habere Ci., Tullus ad Feroniae fanum mercatu frequenti negotiatores Romanos comprehensos querebatur L. na številno obiskanem semnju, magna pars Italiae stato in eosdem dies mercatu congregata T., m. Olympiacus Inst. veliki olimpijski semenj = slovesni shod, narodna svečanost v Olimpiji, kjer so hkrati s semnjem potekale slovesne igre, concilium Asiae Graeciaeque is mercatus erat L., mercatus is, qui habetur maximo ludorum apparatu totius Graeciae celebritate (= gr. πανήγυρις) Ci.

mitbewerben: sich mitbewerben um (hkrati/skupaj s kom) se potegovati za (kaj)

moulin [mulɛ̃] masculin mlin; populaire (star) avtomobilski motor

moulin à eau, à vent, à café, à poivre mlin na vodo, na veter, za kavo, za poper
moulin à paroles (familier) brbrač, brbralo, čvekač
moulin à prières molitveni mlinček
moulin à viande stroj za drobljenje mesa
se battre contre des moulins à vent boriti se preti umišljenim, imaginarnim sovražnikom
jeter son bonnet par-dessus des moulins ne se brigati za govoričenje ljudi
faire venir l'eau à son moulin napeljati vodo na svoj mlin, delati za svoj žep
faire venir l'eau au moulin de quelqu'un pomagati komu k čemu, priskrbeti mu kaj
on ne peut être à la fois au four et au moulin ne moreš biti na dveh krajih, povsod hkrati
on entre ici comme dans un moulin vsakdo lahko vstopi tukaj

muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

2. metaf. kobúl: Plin.

naenkrat [è]

1. (nenadoma) auf einmal
kar naenkrat plötzlich

2. (hkrati) in einem; gleichzeitig

neizkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali področju) ▸ tapasztalatlanNa mesta strokovnjakov so prišli neizkušeni kadri, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se vpeljejo. ▸ A szakemberek helyére tapasztalatlan munkatársak érkeztek, akiknek időbe telik, hogy beilleszkedjenek.Zakon je očitno usmerjen proti politično neizkušenim kandidatom. ▸ A törvény egyértelműen a politikailag tapasztalatlan jelölteket célozza.Za seboj imamo dovolj močnih tekem in nismo več neizkušeni. ▸ Elegendő erős mérkőzés van már a hátunk mögött és nem vagyunk már tapasztalatlanok.
Tudi neizkušeno oko takoj opazi razliko med prejšnjo in to pisavo. ▸ Az avatatlan szem is azonnal észreveszi az előző és a jelen kézírás közötti különbséget.
Igrala bosta ponosna, a neizkušena starša, ki jima skrb za novorojenko povzroči nemalo preglavic. ▸ Büszke, de tapasztalatlan szülőket játszanak majd, akiknek az újszülött gondozása nem kis gondot jelent.

2. (ki še ni veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztalatlan
Podaljšalo se je tudi otroštvo, hkrati pa so se širili stereotipi, da so mladi neizkušeni, da jih je treba nadzirati, da ne vedo, kaj delajo in da jim ni mogoče zaupati. ▸ Meghosszabbodott a gyermekkor is, egyúttal pedig elterjedt az a sztereotípia, miszerint a fiatalok tapasztalatlanok, felügyetre szorulnak, nem tudják, mit tesznek és nem lehet bennük megbízni.
Prav pri tej starosti medvedi ponavadi odhajajo iz brloga in si iščejo življenjski prostor. Takrat so še neizkušeni in zmedeni. ▸ Általában éppen ebben az életkorban hagyják el a medvék a barlangot és keresnek maguknak életteret. Ekkor még tapasztalatlanok és zavarodottak.

3. (o spolnosti ali ljubezenskem odnosu) ▸ tapasztalatlanFiorenza je samska, brez fanta in neizkušena. ▸ Fiorenza egyedülálló, nincs pasija és tapasztalatlan.
Večina žensk meni, da je moški neizkušen, če je imel manj kot sedem ljubimk. ▸ A legtöbb nő úgy véli, a férfi tapasztalatlan, ha hétnél kevesebb szeretője volt.

neon samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, kemija (žlahtni plin) ▸ neon Neon se uporablja za svetlobne napise, kripton pa za laserje. ▸ A neont fényfeliratoknál használják, a kriptont pedig lézerekben.
Sopomenke: Ne

2. neformalno (fluorescenčna razsvetljava) ▸ neon
Ko se je peljala mimo zabavišča, so vrtiljak in gugalnice itd. svetili z barvnimi žarnicami in neonom. ▸ Amikor a vidámpark mellett haladtak el, a körhintát és a hintákat színes izzók és neonok fénye világította meg.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno (barva) ▸ neonNjihova športna oblačila za poletje so barvita, a hkrati ohranjajo dovolj elegance, da so primerna tudi za tiste, ki jih ne prepričajo zgolj neon in divji vzorci. ▸ A nyári sportruházatuk bővelkedik színekben, de kellően elegáns lehet azok számára is, akiket nem csak a neonszínű és vad mintázatok győznek meg.

4. blagovna znamka (avto) ▸ Neon [autómárka]

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nōn, stlat. noenum ali noenu (sklop iz *nĕ + *oinom > n'oinom > noenum, nōn) ne

I.

1. prosta nikalnica: noenum rumores ponebat ante salutem Enn., noenu decet mussare Enn.; kadar non zanika cel stavek, stoji pred določnim glag.: non est ita Ci., praeterita mutare non possumus Ci., ad classem remissus non est N.; kadar zanika posamezen pojem, pa pred njim samim: tanta, non insolentia, sed immanitas Ci., non vi, sed voluntate N., poteras has horas non perdere Plin. iun. — Posebne zveze:
a) s posamezno besedo se non včasih spoji v en pojem, s katerim se rahleje izrazi nasprotje: non corpus Ci. „netelo“, non sutor H. „nečevljar“, non homo (pesn.) = nemo H., non orator „negovornik“, non agendi fastidium Q. mržnja do nedelavnosti, non possessor, non dominus Dig. „neposestnik“, „negospodar“; non nollem (= vellem) Ci., non defuit (= adfuit) N., homo non aptissimus ad iocandum Ci. ne kaj (ne posebno) spreten, homo non beatissimus N. nikakor ne prav premožen, ne posebno premožen, non male Pl., non malum Ter., non minime Ci. nikakor ne malo, prav zelo, veliko, non omnis L. nobeden, non digna ferre V. „kar nikakor ni dostojno“ = „kar je nedostojno“. Kadar non stoji pred sestavljenimi nikalnicami, jih rahlo potrjuje, kadar pa stoji za njimi, jih krepko potrjuje (litota): non nihil Ci. nekaj, nekoliko, non nemo Ci. = marsikdo, non nulli Ci. idr. = nekateri, non numquam Ci. idr. = nekaterikrat, včasih, kdaj non nisi Ci. = le; toda: nihil … non fecit Ci. vse je storil, nemo eum non amavit Ci. = vsakdo ga je ljubil, vsi so ga ljubili, numquam … non Ci. = vedno, vselej, nusquam … non Plin. = povsod (prim. nonnusquam).
b) unus … non (= ne unus quidem) ne eden (ne), niti eden (ne): quo (sc. versu) aiebat unum versum inveniri non posse meliorem Sen. rh., unus enim vir Numantinus non fuit, qui in catenis duceretur Fl.
c) non ita, non tam Ci. ne prav, ne ravno, ne posebno, non fere Ci. ne ravno, non vero Ci. zares (resnično, v resnici, dejansko) ne.
d) non modo (non solum) … sed etiam (sed quoque, sed et) Ci. idr. ali non tantum … sed (etiam) Q. ne samo (ne le) … ampak tudi (ampak celo), non modo (non solum) non … sed etiam (sed ne … quidem) Ci. idr. ne le ne … ampak celo (ampak niti … ne); kadar stoji v drugem členu ne … quidem, včasih v prvem členu pogrešamo drugi non: mihi non modo irasci, sed ne dolere quidem licet Ci.
e) non si L. tudi ne če (ko).
f) zveze non quod, non quo, non quin, non possum non, non possum quin gl. pod quod, quo, quin, possum.
g) non (brez et, ac) v nasprotjih = in ne, a ne, ne pa, kadar se zanikuje nasprotje tega, kar je bilo v predhodni misli izrečeno trdilno; s tem se predhodna poved toliko bolj podkrepi: latrant oratores, non loquuntur Ci., ut Catonem, non me loqui existimem Ci. Nasprotno pa se uporablja et non, ac non, et non (ac non) potius a ne, toda ne, kadar pisec ugovarja in se ozira na kako izrečeno ali le namišljeno mnenje ter iz tega ugovora na vso moč poudarja nikalnico: cum item ab hostibus constanter ac non timide pugnaretur C. a ne morda strahopetno (kakor je bilo pričakovati), quasi vero esset Diogenes Cynicus mortuus et non divini hominis Africani mors honestaretur Ci., quis denique ita aspexit (sc. Catilinam) ut perditum civem ac non potius ut importunissimum hostem? Ci. Poleg tega stoji et non, ac non ali samo non (ne pa neque), tudi če ni nasprotja, kadar hoče pisec nikalnico krepkeje poudariti ali, če je nikalnica s kako besedo združena v en pojem: Caesar … proelio non lacessit et eo die tabernacula statui passus non est C., habebit igitur linguam deus et non loquetur Ci. in vendar ne bo govoril, huius generis breve et non difficile (= facile) praeceptum est Ci.; neque (nec) sploh ne druži nasprotij, marveč pomeni le, da nekaj ni hkrati združeno z drugim, nekaj, kar bi samo po sebi z njim lahko bilo združeno: habet amatores nec imitatores Q. ne pa obenem posnemalcev.
h) nec (neque) non = et, etiam: Ci., N., V., O., nec non et: Varr., Plin., Suet., Iust. ali nec (neque) non etiam: Varr., Suet. = in tudi.

2. čeprav je non nikalnica v povednih stavkih, jo pesniki uporabljajo tudi v zahtevnih stavkih za nē, kadar je nikalnica s posamezno besedo združena v en pojem ali če se kaj krepkeje prepoveduje: non ancilla tuum iecur ulceret ulla (non ulla = nulla) H., non visas Ter., non petito O.; tako tudi v želelnem stavku: utinam non coëgisset Cu.

3. v vprašalnih stavkih = nōnne pomeni, da se pričakuje trdilen odgovor, in pogosto hkrati izraža, da česa ni ali da se kaj ne godi: Ter., si te rogaro, non mihi respondebis? Ci., non frigus, non famem bestiae patiuntur? Ci., non fugis hinc praeceps? V., non in casis ritu pastorum agrestiumque habitare est satius … quam … ? L.

4. s poudarkom izključuje koga ali kaj = kaj šele: vix mehercle servis hoc eum suis, non (= nedum) vobis probaturum arbitror Ci. —

II. non (v odgovoru) ne: Ter. idr., in quibus (sc. diiunctionibus) aut etiam (da) aut non (ne) respondere Ci., aut etiam aut non poneretur Ci. ali da ali ne; tak odgovor je treba večinoma v mislih dopolniti: dic mihi, Damoeta, cuium pecus? an Meliboei? Non (sc. Meliboei), verum Aegonis V. — Pomni:

1. pred nec … nec obdrži non svojo nikalno moč: non tulit populus patris lacrimas nec ipsius L.

2. zanikanje se nadaljuje z aut = tudi ne, niti ne: non me tibi Troia externum tulit aut cruor hic de stipite manat V.

3. pogosto v anafori non … non … = neque … neque … niti … niti … : qui eius civitatis non leges non instituta, non mores non iura noritis Ci.

osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

panēgyricus 3 (gr. πανηγυρικός)

1. k splošnemu slavnostnemu zboru, k narodni svečanosti sodeč; subst. panēgyricus -ī, m (gr. πανηγυρικός sc. λόγος) panegírik, slavnostni govor: Isocratis Ci., Q. Izokratov slavnostni govor, s katerim je Grke spodbujal k slogi in vojni zoper Perzijce ter hkrati proslavljal Atene in zasluge Atencev.

2. metaf. slaveč, hvaleč: libri Aus. slavilni spisi; subst. panēgyricus -ī, m pohvalni (slavilni, poveličevalni) govor, panegírik: Q., panegyrici mendaces Lact.

par enak, podoben; paren (število)

a par de poleg, pri; enako, kot
a(l) par hkrati, obenem

par ženski spol

a la par hkrati, obenem; prav tako
cambio a la par menjava 1:1
a la par que decía ko je to rekel

paralelno prislov
1. (hkrati; sočasno) ▸ párhuzamosanPredavanja so potekala paralelno v šestih dvoranah. ▸ Az előadások hat teremben párhuzamosan zajlottak.

2. (vzporedno; drug ob drugem) ▸ párhuzamosan
Kamne na soncu dodobra segrejte in jih po pet v vrsti položite paralelno na tla. ▸ A köveket jól melegítse fel a napon, és ötösével helyezze párhuzamosan sorba a földön!

parapluie [-plɥi] masculin dežnik

parapluie-canne masculin sprehodna palica, ki je hkrati dežnik
parapluie tom-pouce zložljiv, žepni dežnik
ouvrir, fermer son parapluie dežnik odpreti, zapreti
baleines de parapluie paličice dežnika

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

partus -ūs, m (parĕre)

1. roditev, rojevanje, rôdnja, porod (o ženskah in samicah živali): Ci. idr., Diana adhibetur ad partūs Ci., aliquem partu dare, edere, reddere, eniti, creare O. koga (po)roditi, dicuntur geminae pestes cognomine Dirae, quas et Tartaream Nox intempesta Megaeram uno eodemque tulit partu V. hkrati roditi, partus tempus adventat Macr., cum aliquo uno partu editum esse Eutr., quando partus tempus advenerit Vulg., uxor in partu perierat Sen. rh., ex partu decedere Asc.; (o živalih) (s)kotitev, povŕg: Varr., (o kokoših) nesenje: Col.; (o ribah) drst, drstenje, drstitev: H., Plin.; metaf. o trojanskem konju: Pergama partu inflammare nocturno Graiugenarum Lucr.; pren.: Graeciae oratorum partūs atque fontes Ci. porodi in viri = začetek in izvir.

2. (o moškem spolu) zaploditev, oploditev, spočetje (= gr. τόκος): Ci. poet., Varr.

3. meton.
a) čas poroda: cum adpropinquare partus videretur Ci., luna graviditates et partūs adfert Ci., gravidae coniugis aures vocibus his monuit, cum iam prope partus adesset O.
b) telesni plod (sad), otrok, dete, mladič: Latona partu gravida T., deûm partus V. božanski sin, partus terrae H. = Giganti, partus Ledae Pr. = Helena in Klitajmnestra, bicipites hominum aliorumve animalium partus T., bestiae pro suo partu propugnant Ci., ferae partus suos diligunt Ci., partum ferre ali gerere Plin. noseča (breja) biti, partum edere (o ženski) (po)roditi, (o živalih) skotiti, povreči: Ci. idr., plures enixa partus L., coniux sex partus enixa T., partūs abigere T., partum sibi medicamentis abigere Ci. = partum elidere Cels., Plin.; partus pri kokoših = jajce: Ap.; metaf. o rastl. sad, plod: Varr., Col., Plin.; pren. sad: neque concipere aut edere partum mens potest, nisi … Petr.

Opomba: Dat. sg. partū: Pr.; dat. in abl. pl. partubus: H., nenavaden partibus: Ap.; star. gen. sg. partī: Pac. in partuis Varr.