Franja

Zadetki iskanja

  • caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

    caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
    caer de lo alto z višine pasti
    caer de ánimo izgubiti pogum
    caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
    caer de cabeza na obraz pasti
    caer en la cuenta zapaziti, spoznati
    caer de culo na zadnjico pasti
    caer desmayado pasti v omedlevico
    caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
    caer enfermo zboleti
    caer de espaldas na hrbet pasti
    caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
    caer de hocico na nos pasti
    caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
    caer mal biti nespreten (neroden)
    caer malo zboleti
    caer de pies na noge pasti; imeti srečo
    caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
    caer en tentación priti v skušnjavo
    caer en tierra na tla pasti
    cayendo y levantando z menjajočo se srečo
    al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
    al caer de la hoja ob nastopu zime
    dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
    estar al caer skoraj se zgoditi
    las 2 están al caer skoraj dve je že ura
    hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
    ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
    ¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
    la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
    el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
    ¡ahora caigo! sedaj razumem!
    caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
    caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
    caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
    caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
    caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
    caerse de suyo biti samoumevno
    caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
    caerse de su peso biti nepobiten, jasen
    caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
    caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
    no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
    ¡que se cae V.! Vi greste predaleč!
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • capacità f

    1. prostornina, prostornost, kapaciteta:
    lo stadio ha una capacità di 50.000 persone stadion lahko sprejme 50.000 gledalcev
    misure di capacità prostorninske mere
    la capacità di un recipiente kapaciteta posode

    2. sposobnost, zmožnost:
    persona di grandi capacità zelo sposobna oseba
    persona priva di capacità nesposobnež

    3. pravo prisebnost, razsodnost:
    capacità di intendere e di volere polna prisebnost

    4. zmogljivost:
    capacità produttiva proizvodna zmogljivost

    5. kapaciteta:
    capacità dell'accumulatore elektr. kapaciteta akumulatorja
    capacità termica toplotna kapaciteta

    6. med.
    capacità vitale vitalna kapaciteta pljuč
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • carica f

    1. funkcija; dolžnost; naloga:
    le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
    essere in carica opravljati dolžnost

    2. naboj:
    carica di una mina minski naboj
    l'orologio non ha più carica ura ni navita
    dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
    carica elettrica fiz. električni naboj

    3. voj. naskok, napad:
    suonare la carica zatrobiti k naskoku
    tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)
  • caricare

    A) v. tr. (pres. carico)

    1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
    caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
    caricare un camion naložiti tovornjak

    2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
    caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
    caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki

    3. trgov. povečati, zvišati:
    caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost

    4. povečati; ojačati:
    caricare la dose povečati dozo
    caricare le tinte pren. pretiravati

    5. karikirati

    6. nabiti; naviti; natlačiti:
    caricare il fucile nabiti puško
    caricare la sveglia naviti budilko
    caricare la pipa natlačiti pipo

    7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
    la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante

    8. šport štartati (na nasprotnega igralca)

    B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)

    1. naložiti se; obremeniti se:
    caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
    caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti

    2. pripraviti se:
    caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo
  • carina samostalnik
    1. (dajatev) ▸ vám
    oproščen carine ▸ vámmentes
    odpravljene carine ▸ eltörölt vámok
    desetodstotna carina ▸ tízszázalékos vám
    dodatna carina ▸ kiegészítő vám
    visoka carina ▸ magas vám
    carine na blago ▸ árukra kivetett vám
    carine na avtomobile ▸ autók vámja
    carine na kitajske izdelke ▸ kínai termékek vámja
    uvedba carin ▸ vám bevezetése
    plačilo carine ▸ vámfizetés
    znižanje carin ▸ vámcsökkentés
    odprava carin ▸ vámok eltörlése
    zvišanje carin ▸ vámemelés
    ukinitev carin ▸ vámok eltörlése
    uvesti carine ▸ vámot bevezet
    plačati carino ▸ vámot fizet
    odpraviti carine ▸ vámot eltöröl
    znižati carine ▸ vámot csökkent
    carine za uvoz česa ▸ valami importjára kivetett vámok
    carine na uvoz jekla in aluminija ▸ az acél- és alumíniumimportra kivetett vám
    carine na uvoz česa ▸ valami importjára kivetett vámok
    uvozna carina ▸ behozatali vám, importvám
    izvozna carina ▸ exportvám
    Ko izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

    2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtiszt
    uslužbenec carine ▸ vámhatóság alkalmazottja
    zaposlen na carini ▸ vámhatóságon dolgozik
    Potem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

    3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatal
    zaplet na carini ▸ bonyodalom a vámnál
    Zaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.
    carina na meji ▸ határon lévő vámhivatal
    Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
    "Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.
  • carovana f

    1. karavana

    2. karavana, dolga vrsta vozil; potujoča množica

    3. pren. dolga pot:
    ne ha fatte di carovane prima di sfondare kako dolgo pot je moral prehoditi, preden je uspel
  • casualidad ženski spol slučaj, slučajnost

    por casualidad slučajno
    ha dado la casualidad que slučaj je hotel, da
  • cazuela ženski spol ponev; glinast lonček; praženo meso; najvišja galerija v gledališču

    parece que ha comido en cazuela on je velik blebetač
  • cēdere

    A) v. intr. (pres. cēdo)

    1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
    cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
    non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

    2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
    il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

    B) v. tr.

    1. odstopiti, odstopati:
    cedere il posto odstopiti mesto
    cedere il passo dati prednost
    cedere la destra pustiti prosto desno stran

    2.
    cedere le armi pren. vdati se

    3.
    cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • celôta (-e) f

    1. tutto; insieme, totalità:
    povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
    to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme

    2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
    plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
    stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
    knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi
  • cenno m

    1. migljaj, znamenje, znak:
    gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
    comunicare a cenni sporazumevati se z znaki

    2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
    il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo

    3. pren. opozorilo, znak:
    la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča
  • cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

    cerrar la boca umolkniti, utihniti
    cerrar la mano pest stisniti
    cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
    cerrar el ojo umreti
    cerrar los ojos zatisniti oči
    a ojos cerrados slepo
    en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
    cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
    cerrar con alg. planiti na koga
    al cerrar el día ob nastopu noči
    hora de cerrar policijska ura
    ha cerrado la noche temna noč je že
    la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
    ir cerrando počasi se celiti
    ¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
    cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
    cerrarse en callar trdovratno molčati
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • cessare

    A) v. intr. (pres. cēsso) nehati, prenehati, jenjati:
    la società ha cessato podjetje je prenehalo delovati, je opustilo dejavnost
    cessare di scrivere prenehati pisati
    cessare di vivere preminiti, umreti

    B) v. tr. ustaviti, ustavljati; nehati, prenehati (s):
    cessare le ostilità voj. ustaviti sovražnosti
    cessare il fuoco voj. ustaviti ogenj
  • chiacchiera f

    1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
    fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
    a chiacchiere z besedami
    poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

    2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
    è tutta una chiacchiera! to ni res!

    3. zgovornost, namazan jezik:
    ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan