Franja

Katzenbuckel, der, einen Katzenbuckel machen ukriviti hrbet

kazati¹ (kažem) pokazati

1. zeigen (na auf, s prstom mit dem Finger); kaj: (prezentirati) vorzeigen, herzeigen; na kaj: zeigen auf, (etwas) aufzeigen, hindeuten auf; figurativno an den Tag legen; lastnosti: aufweisen; iniciativo: entwickeln; strah, odpor ipd.: verraten
kazati hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kazati na hindeuten auf, deuten auf
kazati zobe die Zähne blecken
kazati zrcalo (jemandem) den Spiegel vorhalten
ne kazati znakov življenja kein Lebenszeichen von sich geben
kazati se sich äußern (in), zum Ausdruck kommen, (kukati) izza: hervorschauen (hinter)

2. pot, smer: weisen (tudi figurativno), zeigen; magnetna igla: weisen (proti severu nach Norden)

3. barometer ipd.: stehen auf (das Barometer steht auf Sturm)

4.
kazati na (napovedovati) auf (etwas) hindeuten/hinweisen

kázati (kážem) ➞ pokazati

A) imperf.

1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada

2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male

B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

1. mostrarsi, farsi vedere

2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi

kehren² obrniti, obračati (sich se, den Blick zum Himmel pogled proti nebu); das Oberste zu unterst kehren postaviti vse na glavo; jemandem den Rücken kehren obrniti (komu) hrbet; sich kehren an ozirati se na, meniti se za; in sich gekehrt obrnjen/zatopljen vase; sich kehren und wenden figurativ vrteti se in obračati; sich kehren an X obrniti se na Xa

kîčma ž, kȉčma ž anat. hrbtenica: čovjek bez -e; slomiti kome -u; povijati, poviti -u pred kim upogibati, upogniti hrbet pred kom, gl. tudi kralježnica

knjížen (-žna -o) adj.

1. del libro, dei libri; librario:
knjižni hrbet, ovitek dorso, risvolto del libro
knjižna omara libreria
knjižna polica scaffale dei libri
knjižni katalog catalogo (dei libri)
pren. knjižni molj topo di biblioteca
knjižni sejem fiera del libro

2. letterario

3. lingv. standard:
knjižni jezik lingua standard

4. di contabilità, contabile;
knjižni stroj macchina contabile

knjižn|i (-a, -o) jezikovno: schriftsprachlich; Buch-, Bücher- (dar die Buchspende, fond der Bücherbestand, hrbet der Buchrücken, naslov der Buchtitel, sejem die Buchmesse, trg der Büchermarkt, ilustracija Buchillustration, izdaja Buchausgabe, premija die Buchprämie, ocena die Buchbesprechung, omara der Bücherschrank, oprema die Buchausstattung, polica das Bücherregal, Bücherbord)

konjsk|i [ó] (-a, -o) Pferde- (gnoj der Pferdedung, hlapec der Pferdeknecht, hlev der Pferdestall, hrbet der Pferderücken, mesar der Pferdeschlächter, [Roßschlachter] Rossschlachter, mešetar der [Roßhändler] Rosshändler, šport der Pferdesport, tat der Pferdedieb, zobje množina das [Pferdegebiß] Pferdegebiss, glava der Pferdekopf, medicina kura die [Roßkur] Rosskur, Pferdekur, mesnica die [Roßschlächterei] Rossschlächterei, figurativno narava die Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, oprema das Pferdegeschirr, stava die Pferdewette, vprega das Pferdefuhrwerk, meso das Pferdefleisch, stojišče der Pferdestand, die Pferdebox)

kónjski horse(-), horse's, horses'; horsy, horse-like; equine

kónjski bič horsewhip
udariti s kónjskim bičem to horsewhip
kónjska dirka horse race
kónjsko dirkališče racecourse, hippodrome
kónjski dreser horsebreaker
kónjski gnoj horse dung, horse manure
kónjski hlev stables pl, for horses
kónjski hrbet horseback
kónjska koža horsehide
kónjska muha horsefly, gadfly
kónjska odeja horse blanket, horsecloth
kónjsko meso horsemeat
kónjski okras trappings pl caparison
kónjska oprava harness, gear
kónjska podkev horseshoe
kónjska pijavka zoologija horse-leech
kónjska moč horsepower (krajšava: HP)
kónjski tat horse thief
kónjski trgovec horse dealer, horse coper, coper
kónjska železnica horse-railway, tramway
kónjska žima horsehair

kónjski (-a -o) adj.

1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti

2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio

kri|ti (-jem) streho, umik, pri šahu, s svojim telesom, stroške, hladna zemlja: decken; (zavarovati) absichern
kriti hrbet komu (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
(zakrivati, prikrivati) lasje obraz, oblak sonce: verdecken
kriti se (ujemati se) sich decken
| ➞ → pokrivati, prikrivati, zakrivati

kríti (kríjem)

A) imperf. ➞ skriti

1. (prikrivati) coprire, nascondere, celare:
čelo krijejo gosti lasje la fronte è coperta da una folta capigliatura
morje krije v sebi ogromno rib il mare nasconde moltitudini di pesci

2. grad. (polagati kritino, pokrivati) coprire:
kriti streho z opeko coprire il tetto con tegole
megla krije dolino la nebbia copre la valle
voj. kriti umik coprire la ritirata

3. ekon. (zagotavljati izplačilo česa) coprire:
kriti deficit, izdatke coprire il deficit, le uscite
z izdelki kriti vse potrebe coi prodotti coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kriti komu hrbet guardare, coprire le spalle a uno
šport. kriti igralca coprire, marcare un giocatore

B) kríti se (kríjem se) imperf. refl.

1. coincidere:
čas dogajanja se krije z njegovim odhodom il tempo dell'azione coincide con la sua partenza

2. (skrivati se) nascondersi, celarsi

krivi|ti¹ (-m) biegen (hladno kaltbiegen), abbiegen, verbiegen, krümmen, schweifen
kriviti hrbet einen krummen Rücken machen
kriviti se sich verbiegen, sich verwerfen, sich verziehen
človek pod bremenom: sich krümmen

krumm kriv, zavit; Fläche, Krallen: ukrivljen, zakrivljen; eine krumme Sache sumljiva reč; krumme Wege kriva pota; krumme Wege gehen hoditi po krivih potih, goljufati; krumm machen ukriviti; keinen Finger krumm machen ne migniti s prstom; krumm gehen iti narobe; etwas krumm nehmen zameriti kaj; krumm und lahm schlagen do nezavesti pretepsti; sich krumm und schief lachen nasmejati se do onemoglosti; einen krummen Rücken machen kriviti/upogibati hrbet

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani

latiguillo moški spol mladika, poganjek

caída de latiguillo padec pikadorja na hrbet
de latiguillo na efekt preračunan

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.

lōreus 3 (lōrum) iz jermenja, jermenast: funes Ca., vittae Plin.; šalj.: ego vostra faciam latera lorea Pl. prestrojim vam hrbet = napletem (= pretepem) vas tako, da bo iz vaše kože nastalo jermenje.

máčji cat's, (of a) cat, catlike, catty; feline; figurativno (zahrbten) treacherous

máčji hrbet cat's back
máčji skok cat's leap
máčja šapa cat's paw, cat's foot
máčja narava (neodkritost) felinity
máčji brki cat's whiskers pl
máčje predenje cat's purring
máčja muzika cat's concert, charivari, infernal din, caterwaul (ing)
máčje oko (na vozilih) (rear) reflector, (v cestni površini) cat's-eye