Franja

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

truce agg. divji, hud, grozen; krut, grozljiv:
un truce delitto grozljiv zločin

truculento okruten, krut, grozovit; srdit, hud, oster

turbidus 3, adv. -ē (turba)

1. (ra)zmršen, skuštran, razkuštran: a somno coma turbida O.; occ.
a) zmotnen, môten, skaljen, kálen, (raz)burkan: aqua Ci., torrens Q., Acheron caeno turbidus V., pulvis caligine turbidus V. meglen oblak prahu, loca turbida V. mračni kraji (o podzemlju), turbidum lumen lunae Sen. tr. medla; pesn.: Hermus auro turbidus V. kalen od zlata = zlatonosen, z zlatim peskom.
b) nemiren, viharen, buren, bučen, razburkan: tempestas Pl., Ci., C., Lucr., Suet. idr., imber V., nubila Lucr., caelum Plin. iun., aequora ponti V., freta ventis turbida O., mare Sen. ph.; enalaga: auster dux inquieti turbidus Hadriae H. nemirni vladar razburkanega Jadranskega morja.

2. metaf.
a) nemiren, zmeden, zbegan, zblojen, osupel, zaprepaden, prestrašen: ex oculis se turbidus abstulit Arruns V., pectora turbidiora mari O., frons ali acies (oculi) Sen. tr. zmeden, mračen pogled, fides Gell. nejasno prepričanje; z loc.: animi T. zmešan v glavi, ves zmešan, ves zmeden.
b) razburjen, razdražen, razsrjen, razjarjen, vznemirjen, jezen, srdit, besen, hud, silen, silovit, vihrav: omni turbido motu vacare Ci., animo spem turbidus hausit inanem V., sic turbidus infit V., turbidus et clamosus altercator Q., turbidus Mezentius V., turbida Iuno Stat., aliquem lumine turbidiore notare Mart.; z notranjim obj. (adv.): mens turbidum laetatur H. se burno veseli; z abl.: turbidus irā Sil. ali z gen.: turbidus irae, ausi Sil.
c) nemiren, buren, viharen, razburkan: Enn. ap. Ci., Pl. idr., in rebus turbidis esse Ci., turbidi casūs T., tam turbido tempore N., Ci., actiones turbidissimae T., iactantibus se opinionibus inconstanter et turbide Ci., turbide et seditiose tractare exercitūs T., non turbide locutus est Gell.; subst. turbidum -ī, n nemir, nemirni (burni) časi, nemirno (burno) obdobje: Cu., Sen. ph. idr., in turbido L., si turbidissima sapienter ferebas, tranquilliora laete feras Ci. ep., quieta turbidis antehabeo T., cui compositis rebus nulla spes, omne in turbido consilium T.
d) nemiren, uporen, uporniški, puntarski, trmast, samovoljen: homo, milites, ingenium, reduxit in hiberna turbidos T., turbidissimus quisque T., civitas adhuc turbida T.

ùbojit -a -o
1. ubijalen, morilen: a u ruke Vuka Mandušića biće svaka puška -a
2. bojni: -a koplja
3. oster, hud: njegov je pogled ubojit; udarile su -e lovćenske kiše

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

valiente pogumen, hraber, drzen, srčen; pomemben, odlikujočse; hud (vročina, mraz); izvrsten, odličen

¡valiente sorpresa! (ironično) lepo presenečenje!
valiente m junak; (ironično) bahač

vehemēns, pesn. tudi vēmens (H., Cat., Lucr.) -entis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. vehementer, (vehere = „pripeljavajoč se“)

1. silen, strasten, ognjevit, ognjen, vnet, razvnet, zagret, razgret, silovit, divji, hud, buren, veheménten, starejše ljut ipd. (naspr. lenis): Ter., Gell. idr., nimium es vehemens feroxque naturā Ci., persona vehemens et acris Ci., accusator Ci., orator parum vehemens Ci. razvnet, ingenium L., voluntates S., vehementer agere Ci., me vehementer accusant Ci., ingemuisse vehementius Ci., se vehementissime exercere in aliquā re C., vehemens in agendo Ci., paterone esse in eos vehemens? Ci., se vehementem praebere in aliquem Ci., vehementer invehi in aliquem Ci., vehemens lupus H., canis Ph.; z loc.: vehemens animi Aur.; analogija: operā vehemente H. vsiljivo.

2. odločen, krepek (krepak), krepkoben, strog: habemus senatūs consultum in te vehemens et grave Ci., iudicium, litterae Ci., quis tam vehementer de salute suā contendit? Ci.

3. metaf. silen, močen (močan), krepek (krepak), trden, velik, hud, buren, znaten, učinkovit: Cu., Auct. b. Hisp., Col., Plin. idr., volnus Ci., magnum ac vehemens (burna) bellum Ci., fuga Hirt. vihrast, Iuppiter Optimus Maximus, cuius nutu et arbitrio caelum, terra maria que reguntur, saepe ventis vehementioribus L. močnejšimi, vehementior somnus L. trdnejše, id vehemens ad sanguinem supprimendum est Cels. odlično sredstvo za ustavljanje krvi; adv. vehementer zelo, silno, močno, krepko, odločno, hudo, živo, znatno, vneto, vehementno, vroče, skrajno, nadvse: vehementer gaudere, laetari, delectari, gratulari, admirari, desiderare, timere, errare Ci., haec vehementius tum colebantur Ci., eo vehementius niti S., vehementissime displicet Ci.; pri adj. (stopnjujoč): Pl., Auct. b. Hisp., Corn. idr., vehementer carus S., vehementer arduus, moderatus, utilis Ci.; pri adv.: vehementer adhuc egit severe Ci. ep.

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

violēns -entis, adv. violenter (vīs) nasilen, silovit, silen, lomasten, vihrav, buren, (raz)vnet, hud, tudi pogumen: Pers. idr., Aufidus H. deroči, victor (sc. equus) violens discessit ab hoste H. lomastno, ponosno; kot adv.: Cels., Plin. iun. idr., violenter tolerare Ter. hudo zameriti, quaestio exercita aspere violenterque S., ludos violenter diremit L., Tiberim violenter ire undis H., violenter aliquem ad supplicium poscere, violenter aliquem increpare T., violentius conqueri, violentius praefecturam agere Suet., violentius oraculo usus Iust., violentissime aliquem persequi Col.

violent [váiələnt] pridevnik (violently prislov)
silovit, violenten, silen, močan, hud; neobrzdan, nepotrpežljiv, surov, divji, besen, nasilen, uničevalen

violent death nasilna, nenaravna smrt
violent measures nasilne mere (ukrepi)
violent blow silovit udarec
violent pain silovita, huda bolečina
a violent temper razdražljiv, divji temperament
violent wind silovit veter
a violent presumption pravno domneva, ki temelji na skoraj končnem, sklepnem dokazu
to lay hands on s.o. delati, storiti komu silo
to lay hands on o.s. poskusiti samomor

violentus 3 (vīs) nasilen, silovit, lomasten, divji, buren, hud, pogumen, hraber, neukroten, neukrotljiv, (pre)oblasten: Ter., Fr. idr., quamvis sis violentus et furens Ci., facie violenta Corinna est O. kaže divjost na obrazu = kaže divji obraz, violentus in armis O., violentus in hostes fertur O., Troes O., censores L., homo ingenio violentus T., violente Sen. tr. o silovitež, nec in lepores tam violentus eas Mart., violentissimus in suos tyrannus L.; o stvareh in abstr.: Col., Plin., Val. Fl., Iust. idr., Lucania H., tela O., amnis L. deroča, violentior incidit Eurus, violentior affluit amnis V., opes Ci., impetus Ci., Sen. tr., ingenium, imperium L., imperia Sen. tr., vis viri ali leonum Lucr., ira, verba O., vox L., mors infantibus violenta Sen. tr., tempestates Gell., violentissimae tempestates Ci., violentum est dicere Ci. prehudo = pretirano.

viriōsus 3 (vīrēs) močen (močan), krepek (krepak), hud: vitia Tert., spinae Ap. najostrejše; komp. adv.: viriosius amplexabitur Tert.

wicked¹ [wíkid]

1. pridevnik (wickedly prislov)
zloben, zèl, brezbožen, pregrešen, pokvarjen, nemoralen; vražji
pogovorno hud (bolečina, rana); škodljiv, nevaren
pogovorno slab, grd
sleng nesramen, nespodoben

the wicked one Biblija zlodej, satan
Wicked Bible leta 1632 tiskana angleška biblija, v kateri manjka beseda "not" v 7. zapovedi
wicked smell smrad
wicked climb težak vzpon
wicked weeds škodljiv plevel

2. samostalnik

the wicked Biblija brezbožneži

zȁo zlȁ zlȍ, dol. zlî zlâ zlô
1. hudoben: zao čovjek, zla žena
2. slab: zao glas, zla volja; meni je zlo; on je zlo prošao
3. hud: zla vremena; zla sudbina
4. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; u zao čas ob nepravem času; dozlaboga zelo: dozlaboga teško

zlòčest -a -o
1. hudoben: zločest starac
2. slab: -i putovi
3. hud, maligen, poguben: -a rana; -i tumor

zlòsrdan -dna -o srdič, hud, togoten

zmȃj zmȁja m, mn. zmȁjevi
1. zmaj: u pećini boravi zmaj; krilati zmaj; vile i -evi
2. ekspr. zmaj, junak: ognjeni zmaj; zmaj je bio, kao zmaj je i pao
3. zmaj, energičen, delaven človek: bio je to čovek, i ne samo čovek nego zmaj, vatra, obara posao kao snoplje
4. hud, besen človek: kapetan je podigao glavu, pomiren s tim da mora da živi s ognjenim -em
5. zmaj, igrača, zračno plovilo
6. zool. leteči zmaj, Draco volans
7. zmaj, simbol sultanske turške države
8. astr. Zmaj
9. Zmaj, srbski pesnik Jovan Jovanović

žèstok -òka -o, žȅstok -a -o, komp. žȅšćī
1. silovit: žestok čovjek, konj
2. besen, divji, hud: -a oluja; žestok vjetar; -a svada
3. hud, močan: -o piće, -a rakija
4. izvrsten, imeniten: žestok radnik
5. žestòko, žȅstoko prisl. hudo, zelo: žestok pogriješiti; žestok gladan