Franja

Zadetki iskanja

  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • samó only, solely, merely; but, nothing but

    ne samó..., temveč tudi... not only... but also...
    samó in edino simply and solely
    samó trenutek, prosim! just a moment, please!
    samó on he alone, no one but he, only he
    samó počasi, fantje! easy, boys!
    samó da... provided (that)...
    samó tega ne anything but that
    vse, samó ne... everything but, everything except
    samó ob torkih only on Tuesdays
    samó nekaj minut but a few minutes
    samó to pot (tokrat) (for) this once
    ne samó on, tudi ti not only he, but you too (ali also)
    samó pomislite! just imagine!
    samó enkrat sem ga videl I've seen him only once (ali pogovorno only the once)
    samó to mislim reči I just want to say this
    prijaham, samó da ti povem... I've come here simply to tell you...
    gre samó še za tvoj pristanek your consent is all that is wanted
    samó sreča nas lahko reši only a stroke of luck can save us
    ne samó da je bedast, je tudi prevzeten he is not only stupid, but also proud
    rad bi ti pomagal, samó ne vem kako I should like to help you, only I don't see how I can
    samó če on ne bi toliko govoril! if only he did not talk so much
    samó tole knjigo bom dal na mizo I'll just put this book on the table
    samó za minuto se je ustavila, da bi govorila z Janezom she just stopped for a minute to speak to John
    povej, kar imaš povedati, samó hitro! say what you have to say, only look sharp about it!
    morem ga samó pohvaliti I have nothing but praise for him
    samó da ne bi deževalo! let's hope it doesn't rain!
    pusti me, da se samó malo odpočijem! just let me rest an instant!, pogovorno just let me get my breath back!
  • skipéti hervir, borbollar, borbotar; burbujear ; (kri, strast) hervir ; fig encolerizarse

    on hitro skipi (fig) es muy irascible
  • skonto samostalnik
    1. finance (pri vnaprejšnjem plačilu) ▸ skontó
    Večino plačil kooperanti vršijo dokaj hitro, če pa obrtnik prizna še skonto, je plačilo uvedeno že prej. ▸ A legtöbb kifizetést az ügyfelek viszonylag gyorsan teljesítik, de ha az iparos skontót is ad, a kifizetés még hamarabb megtörténik.

    2. neformalno (popust) ▸ árengedmény, kedvezmény
    Če prideta vsaj 2, imata oba 30% skonto na ceno. ▸ Ha legalább ketten jönnek, mindketten 30 százalékos árengedményben részesülnek.
    Zbere se masa ljudi in dobijo skonto pri nakupu blaga in storitev. ▸ Összegyűlik egy csapat ember, akik az áruk és a szolgáltatások megvásárlásakor kedvezményben részesülnek.
  • skopnéti to melt; figurativno to disappear

    sneg je skopnel the snow has melted
    skopnéti kot sneg to melt like snow
    njegovo premoženje je hitro skopnelo his fortune had soon melted away
    skopóst miserliness, niggardliness; stinginess; avarice
    skoprnéti to languish (za for); to pine away
  • slabič samostalnik
    1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhány
    strahopeten slabič ▸ gyáva puhány
    neodločen slabič ▸ döntésképtelen puhány
    imeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakit
    Če je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
    Sopomenke: mevža

    2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
    Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.
  • sólza tear

    v sólzah in tears
    grenka sólza bitter tear
    sólze kesanja tears pl of remorse
    sólze veselja tears of joy
    krokodilove sólze crocodile tears pl
    do sólz ganjen moved to tears
    do sólz until the tears run
    grenke sólze salt tears pl
    biti ves v sólzah to be in tears
    hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
    biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
    to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
    sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
    jokati sólze veselja to weep tears of joy
    planiti v sólze to burst into tears
    pretakati sólze to shed tears
    potočiti sólzo to shed a tear
    točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
    točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
    topiti se v sólzah to melt into tears
    do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
    sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
    smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
    ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
    sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
    sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • správiti (-im) | správljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
    spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
    spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
    spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
    spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
    spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

    2.
    z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
    spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
    spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
    spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
    spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
    spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
    spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
    spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
    spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
    spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
    spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
    spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
    spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

    3.
    spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
    spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

    4. spraviti ob far perdere:
    spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
    spraviti ob živce far impazzire
    spraviti ob čast far perdere la reputazione

    5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
    spraviti seno immagazzinare il fieno

    6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
    spraviti dokumente mettere via i documenti
    spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

    7. riconciliare, rappacificare:
    spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
    spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
    ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
    spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
    spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
    spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
    pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
    spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
    spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
    spraviti na svet mettere alla luce, partorire
    spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
    spraviti otroke sistemare i figli
    spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
    spraviti v denar vendere
    spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
    spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pog. spraviti vase mangiare
    spraviti dol mandar giù
    pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
    spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
    spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
    spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
    spraviti v promet mettere in circolazione
    spraviti v zagato mettere nei guai
    spraviti v zmoto indurre in errore

    B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. andarsene; andare:
    spraviti se spat andare a letto
    spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

    2. spicciarsi:
    hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

    3. accingersi, mettersi a:
    spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

    4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
  • staréti (-ím) imperf.

    1. invecchiare:
    hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente

    2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
    z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche
  • stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

    stréla z jasnega neba a bolt from the blue
    kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
    biti zadet od stréle to be struck by lightning
    kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
    zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
    novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
    stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
    kot stréla hiter quick as lightning
    kot stréla je šinil proč he was off like a shot
    kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
    priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
    gromska strél! well I'll be blowed!
  • strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
    streljati z možnarjem böllern
    ironično : knallen, ballern
    brezciljno streljati herumschießen
    streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
    streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
    streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
    streljati z ostro municijo scharf schießen
    začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
    streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
    streljati z očmi figurativno Blicke schießen
    streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
    ki dobro strelja [schußstark] schussstark
    ki rad/hitro strelja schießwütig
    ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach
  • strup moški spol (-a …) das Gift (bakterijski Bakteriengift, celični Zellgift, čebelji Bienengift, dihalni Atemgift, gobji Pilzgift, jetrni Lebergift, kačji Schlangengift, kontaktni Kontaktgift, Berührungsgift, krčni Krampfgift, presnovni Stoffwechselgift, rastlinski Pflanzengift, srčni Herzgift, za miši Mäusegift, za podgane Rattengift, za puščice Pfeilgift, želodčni Fraßgift, živčni Nervengift); der Giftstoff
    bojni strup der Kampfstoff
    hitro delujoč strup schnelles Gift
    … strupa Gift-
    (čaša der Giftbecher, koncentracija die Giftanreicherung, učinkovanje die Giftwirkung)
    neobčutljiv za strup giftfest
    občutljiv za strup giftempfindlich
    občutljivost za strup die Giftempfindlichkeit
    omarica za strupe der Giftschrank
    vsebujoč strup gifthaltig
    umor s strupom der Giftmord
    knjiga strupov das Giftbuch
    brez strupov giftfrei
    biti strup Gift sein (tudi figurativno)
  • súkati (-am)

    A) imperf.

    1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
    sukati volno torcere la lana
    sukati brke attorcigliare i baffi

    2. torcere, girare, voltare:
    sukati telo torcere il busto
    sukati raženj girare lo spiedo

    3. maneggiare; brandire:
    sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
    pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
    pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
    sukati oči v strop guardare il soffitto

    B) súkati se (-am se) imperf. refl.

    1. girare, andare qua e là:
    sukati se po sobi girare per la stanza

    2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
    zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

    3. pren. aggirarsi:
    histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

    4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
    pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
    misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo
  • šal|a ženski spol (-e …)

    1. der Scherz (prvoaprilska Aprilscherz)
    slaba šala ein schlechter Scherz
    (zabava) der Spaß
    to ni šala damit ist nicht zu scherzen
    brez šale Spaß beiseite
    ne poznati šale (biti hitro užaljen) keinen Spaß/ Scherz verstehen
    uganjati šale scherzen, seine Scherze treiben (mit)
    v šali im Spaß
    obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
    za šalo im Spaß, scherzweise, zum Spaß, zum Scherz
    kot za šalo mühelos

    2. (smešnica, vic) der Witz (dvoumna zweideutiger, judovska jüdischer, nedostojna unanständiger, politična politischer), -witz (besedna Wortwitz, judovska Judenwitz, kosmata Männerwitz, šolska Schulwitz, vulgarna Gassenwitz)
    zbijati šale witzeln, Witze reißen

    3. (norčija) der Streich
  • šíriti (-im)

    A) imperf.

    1. allargare:
    širiti cesto allargare una strada

    2. dilatare:
    širiti nosnice dilatare le narici

    3. ampliare, sviluppare:
    širiti naselje ampliare l'abitato

    4. divulgare, diffondere; diramare:
    širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

    5. emanare, propagare:
    cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

    B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
    požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
    iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

    2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
    z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
    med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

    3. stendersi:
    okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
    srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità
  • štétje (-a) n

    1. numerazione, conteggio; scrutinio, spoglio; censimento:
    hitro, natančno, površno štetje conteggio rapido, preciso, sommario
    štetje glasovnic spoglio delle schede
    štetje glasov scrutinio
    štetje prebivalstva censimento della popolazione

    2. (izhodiščno leto pri štetju) era; stile:
    naše štetje era volgare
    staro (rimsko), novo (gregorijansko)
    štetje vecchio stile, nuovo stile
  • takój

    A) adv.

    1. subito, all'istante, immediatamente; ipso facto:
    dajte mi kozarec. Takoj! mi passa il bicchiere? Subito!, Seduta stante!
    rekel mu je, ukazal mu je, naj se takoj pobere gli ordinò di andarsene ipso facto
    trg. plačati takoj (ob prejetju blaga) pagare a pronta cassa

    2. (v zelo kratkem času) subito, presto:
    hitro so hodili in takoj so bili na vrhu camminarono veloci e così furono presto sulla cima

    3. subito, rapidamente:
    meso se takoj pokvari la carne si guasta rapidamente

    4. pren. (v neposredni bližini, tik) subito:
    takoj za hišo je gozd il bosco è subito dietro la casa

    B) takoj ko konj. (non) appena:
    takoj ko jo je videl, mu je bila všeč non appena la vide, gli piacque
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tísk print, printing; press; typography; impression; pogovorno type

    v tísku in print, in the press, passing through the press
    pripravljen, zrel, gotov za tísk in type; correct; ready to go to press
    tísk in založba (DZS) printers and publishers (DZS)
    debel tísk boldface, bold (ali heavy, thick) type
    jasen (majhen, velik) tísk clear (small, large) type
    nejasen, zabrisan tísk slur
    klečeplazen tísk the reptile press
    razprti tísk space type
    poševni tísk italics pl
    gotski tísk (črke) black letters pl, Gothic, Fraktur
    dnevni tísk daily prints pl, daily press
    senzacijski tísk (časopisje) the tabloids, the gutter press
    svoboda tíska freedom of the press
    knjiga je v tísku the book is being printed (ali is with the printers)
    dati v tísk to put in print, to bring out, to publish
    hitro dati knjigo v tísk to rush a book into print
    iti v tísk to go to press
    zavezati jezik tísku (figurativno) to throttle (ali to hamstring, zastarelo to jugulate) the press