Franja

hospitium -iī, n (hospes)

I. gostoljubnost, gostoljubje, gostinstvo, gostinska zveza: h. calamitatis (v nesreči) Pl., ius hospitii N., iura hospitii Ci. ep., N., cum Metellis ei hospitium erat Ci., cum quo (Admeto) ei hospitium erat N., huic paternum hospitium cum Pompeio intercedebat C., qui … populi Rom. hospitio atque amicitia plurimum ante in Gallia potuissent C., hospitium cum aliquo facere Ci., L. ali iungere L. gostinsko zvezo s kom skleniti, hospitium fit Ci., hospitio amicitiaque coniungi Ci. ep., alicuius hospitio contineri N., alicuius hospitio uti Ci., C. gostinsko zvezo imeti ali v njej biti s kom, renuntiare (odpovedati) hospitium L.; tudi posamezniki so lahko bili z državami v gostinski zvezi: (Cimon) hospitio Lacedaemoniorum utebatur N. —

II. meton.

1. izkazovanje gostoljubja, gostoljubni sprejem, pogostitev: h. liberale Ci., aliquem hospitio accipere Ci. ali — recipere C., O. idr. ali — excipere L. — koga gostoljubno sprejeti, — pogostiti, pod streho vzeti, aliquem hospitio agresti ali hospitio magnificentissimo accipere Ci. koga po podeželski navadi ali kar najsijajneje pogostiti, aliquem hospitio invitare Ci. poet. kot gosta povabiti, tibi non solum ad hospitium, sed etiam ad periculum praesto fuit Ci., indulgere hospitio V.; v pl.: artum solvere hospitiis (dat.) animum H., assiduis devertentium hospitiis infestat rem familiarem Col.

2. gostoljubna hiša, stanovanje, ostajališče, prenočišče, tudi soba za goste: in amici hospitium divorti Pl., ex vita ita discedo tamquam ex hospitio Ci., hospitium parare Ci., hospitium renuntiare (odpovedati) Ci., me excepit … Roma hospitio modico H. (o gostilniški sobi), publicum h. L., adducere (deducere Plin.) aliquem in hospitium L., praetorianae cohortes … per hospitia dispersae Suet. po mestnih stanovanjih; metaf.
a) (pre)bivališče —, počivališče živali, brlog: Plin., Pall., it … pecus … sine ullis hospitiis V., apes … hospitiis tenet arbos V.
b) (o neživih stvareh): hospitio prohibemur arenae V. (o gostoljubni obali); šalj.: nec confidentiae usquam hospitium est (streha) nec devorticulum (zatočišče) dolis Pl.

hotel moški spol hotel, gostišče; vila; odlična zasebna hiša

hotel de primer orden prvovrsten hotel
dueño de(I) hotel hotelir

hôtel [otɛl] masculin hotel; gostišče; palača, javno poslopje; gosposka zasebna hiša v mestu; privatni penzion

hôtel de premier rang prvorazreden hotel
maître masculin d'hôtel šef strežbe (pri bogatem zasebniku, v hotelu, restavraciji)
hôtel garni penzion
hôtel de ville mestna hiša, magistrat, rotovž
Hôtel-Dieu bolnišnica
hôtel de Monnaies državna kovnica
hôtel des Postes glavna pošta

houseful [háusful] samostalnik
polna hiša

igloo [íglu:] samostalnik
iglu, eskimska hiša

immeuble [imœbl] adjectif, juridique nepremičen; masculin nepremičnina; velika mestna (stanovanjska) hiša; pluriel nepremičnine

biens masculin pluriel immeubles nepremičnine
gérance féminin d'immeubles upravljanje nepremičnin
impôt masculin sur les immeubles davek na nepremičnine
immeuble d'habitation stanovanjsko poslopje
immeuble de bureau pisarniško poslopje
immeuble à étages večnadstropna hiša
immeubles insalubres revne, nezdrave stanovanjske zgradbe
immeuble de rapport, (Švica) immeuble locatif, immeuble à usage locatif hiša s stanovanji za najem
immeuble-tour masculin (hiša) stolpnica

īnsula -ae, f (morda iz en [= in] salo = gr. ἡ ἐν ἁλὶ οὖσα [sc. γῆ]; prim. lat. salum)

1. otok, ostrov: O., V., H., Cat., Iust., Suet., Amm., insula est Melita satis lato a Sicilia mari deiuncta Ci., Sicilia est insula, quae undique exitus maritimos habet Ci., insula Britannia Ci., Cercina Africi maris insula T., insula inde paulatim facta, insula cultorum egens L., insula adhuc hominibus vacua S. fr.; occ. = gr. Νῆσος = Otok, mestni del Sirakuz, ki je bil na otoku Ortigija: Ci.

2. metaf. osamljeno poslopje ali več poslopij, ki so bila z vseh strani obdana s cestami, poseb. velika najemniška hiša, stoječa na samem. Take insulae so bile v Rimu za velikimi hišami (domus) bogatinov in so jih oddajali v najem manj premožnim ljudem, ki so se imenovali inquilini in pozneje insularii. Hiše je nadzoroval suženj (insularius), ki je pobiral tudi najemnino: T., Mart., Sen. ph., Suet., intellego P. Clodii insulam esse venalem Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.; occ. tudi svetišče, ker je stalo na samem: Eccl.

Kaiserhaus, das, cesarska hiša, cesarska dinastija

kȁmenica ž
1. kamnita posoda: kamenica za ulje, za svetu vodicu
2. vdolbina v apnenčevi skali, ki jo je izdolbla voda
3. kamnolom
4. kamnita hiša
5. zool. trnova kamenica, Raja clavata, zool. navadna ostriga, Ostrea edulis

kamènjara ž
1. iz kamnov zgrajena hiša, koliba: bila je provizorno podignuta kamenjara
2. kamnit, kraški svet, obrasel z grmičevjem
3. dial. kamnolom

Kartenhaus, das, hiša/hišica iz kart; wie ein Kartenhaus (zusammenstürzen) (podreti se) kot hiša iz kart

Kaufhaus, das, blagovnica, veleblagovnica, trgovska hiša

kip² [kip]

1. samostalnik
ceneno prenočišče; javna hiša; postelja

2. neprehodni glagol
spati, leči v posteljo

kokòšārnīk m
1. kurnik
2. slabš. visoka, tesna hiša, kurnik

kònak m (t. konak)
1. gostišče, prenočišče: svratiti na konak; platiti handžiji za konak; pasti kome na konak priti h komu na prenočevanje
2. pot od enega prenočevanja do drugega: od Beograda do Stambola ima deset konaka
3. hiša uglednega gospodarja, dvorec, palača: vezirov konak u Travniku; knez-Milošev konak u starom Beogradu; konak kneginje Ljubice
4. moški oddelek v muslimanski hiši
5. obećavati kome Markove -e obljubljati komu zlate gradove; pričati Markove -e pripovedovati na dolgo in na široko

Königshaus, das, kraljevska hiša

kòšara ž
1. košara: seljanka s -om na glavi
2. z blatom ometana pletena staja za živino
3. z blatom ometana pletena hiša
4. način ženske frizure

kućètina ž velika, prostorna hiša

kuplèrāj -ája m (n. Kupplerei) nizko pog. javna hiša

kûrija ž (lat. curia)
1. kurija: u -i zasjedao je rimski senat
2. kurija, dvor fevdalca, vladarja, dvorni svet, plemiško posestvo, sodišče, magistrat, kanoniška hiša
3. kurija: Rimska kurija papežev dvor