bríti (bríjem) imperf. ➞ obriti
1. radere, rasare
2. soffiare, tirare (del vento):
burja brije soffia la bora
impers. ves dan je brilo ha soffiato tutto il giorno
3. pog.
briti norce, burke, šale scherzare
briti norce iz koga, s kom burlarsi di qcn.
Zadetki iskanja
- briti norce iz česa frazem
(norčevati se) ▸ kifiguráz valamit
Satira, tudi politična, naj brije norce iz napak, ne pa, da žali ljudi. ▸ A szatíra ‒ még ha politikai is ‒ a hibákat figurázza ki, ne az embereket sértegesse!
Sopomenke: briti norca iz koga, briti norca iz česa, briti norce iz koga - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - brusiti nože frazem
(pripravljati se na zaostreno razpravo) ▸ feni a kést
K vragu sentimentalnost in osladna prijaznost, ko ti za hrbtom brusijo nož. ▸ A fenébe a szentimentalizmussal és a hamis nyájaskodással, ha a hátunk mögött fenik a kést!
Sopomenke: brusiti bajonete - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - bucare
A) v. tr. (pres. buco)
1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice
2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo
3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč
4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga
B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)
1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla
2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo
3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa - budilka samostalnik
(ura z alarmom) ▸ ébresztőóranaviti budilko ▸ ébresztőórát felhúznastaviti budilko ▸ ébresztőórát beállítbudilka zazvoni ▸ az ébresztőóra megcsörrenbudilka zvoni ▸ csörög az ébresztőórazvonjenje budilke ▸ ébresztőóra csörgésezvok budilke ▸ ébresztőóra hangjaradio z budilko ▸ rádiós ébresztőóraura z budilko ▸ ébresztőóraČe vas skrbi, da bi predolgo spali, si navijte budilko. ▸ Ha attól tart, hogy túl sokáig aludna, állítsa be az ébresztőórát! - buffo2
A) agg.
1. smešen; burkast
2. komičen, šaljiv:
opera buffa opera buffa
B) m
1. gled. pevec komičnih vlog
2. smešno, smešna stvar:
il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja - burro m
1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)
2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo
3. agr.
burro nero zrel gnoj
4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu - buttare
A) v. tr. (pres. butto)
1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto
3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve
4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj
5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje
B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo
C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)
1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati
2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo
3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo! - caccia1 f (pl. -ce)
1. lov:
caccia al cinghiale lov na merjasca
ha la passione della caccia strasten lovec je
caccia grossa visoki lov
apertura della caccia odprtje lova
riserva di caccia lovišče
battuta di caccia pogon
2. lov (podvodni ipd.):
caccia subacquea podvodni ribolov
3. ulov (ulovljeno, uplenjeno)
4. lov, gonja, zasledovanje:
caccia all'uomo zasledovanje zločincev, ubežnikov
dare la caccia a qcn. zasledovati koga
5. ekst.
caccia alle streghe pren. lov na čarovnice
6. pren. lov:
andare a caccia di onori, di guadagni gnati se za častmi, za zaslužkom - caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti
caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč! - caldo
A) agg.
1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali
2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico
3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti
4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas
5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon
B) m
1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega
2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)
3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku - cane1
A) m
1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci
2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina
3. pren. slab igralec, slab pevec
4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin
5. voj. petelin
6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi
B) agg. invar.
1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!
2. pog. hud:
freddo cane hud mraz - capacità f
1. prostornina, prostornost, kapaciteta:
lo stadio ha una capacità di 50.000 persone stadion lahko sprejme 50.000 gledalcev
misure di capacità prostorninske mere
la capacità di un recipiente kapaciteta posode
2. sposobnost, zmožnost:
persona di grandi capacità zelo sposobna oseba
persona priva di capacità nesposobnež
3. pravo prisebnost, razsodnost:
capacità di intendere e di volere polna prisebnost
4. zmogljivost:
capacità produttiva proizvodna zmogljivost
5. kapaciteta:
capacità dell'accumulatore elektr. kapaciteta akumulatorja
capacità termica toplotna kapaciteta
6. med.
capacità vitale vitalna kapaciteta pljuč - capo
A) m
1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na
2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen
3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik
4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov
5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine
6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta
7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati
8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna
9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko
10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je
B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir - carica f
1. funkcija; dolžnost; naloga:
le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
essere in carica opravljati dolžnost
2. naboj:
carica di una mina minski naboj
l'orologio non ha più carica ura ni navita
dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
carica elettrica fiz. električni naboj
3. voj. naskok, napad:
suonare la carica zatrobiti k naskoku
tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca) - caricare
A) v. tr. (pres. carico)
1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak
2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki
3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost
4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati
5. karikirati
6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo
7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante
8. šport štartati (na nasprotnega igralca)
B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)
1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti
2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo - carina samostalnik
1. (dajatev) ▸ vámoproščen carine ▸ vámmentesodpravljene carine ▸ eltörölt vámokdesetodstotna carina ▸ tízszázalékos vámdodatna carina ▸ kiegészítő vámvisoka carina ▸ magas vámcarine na blago ▸ árukra kivetett vámcarine na avtomobile ▸ autók vámjacarine na kitajske izdelke ▸ kínai termékek vámjauvedba carin ▸ vám bevezetéseplačilo carine ▸ vámfizetésznižanje carin ▸ vámcsökkentésodprava carin ▸ vámok eltörlésezvišanje carin ▸ vámemelésukinitev carin ▸ vámok eltörléseuvesti carine ▸ vámot bevezetplačati carino ▸ vámot fizetodpraviti carine ▸ vámot eltörölznižati carine ▸ vámot csökkentcarine za uvoz česa ▸ valami importjára kivetett vámokcarine na uvoz jekla in aluminija ▸ az acél- és alumíniumimportra kivetett vámcarine na uvoz česa ▸ valami importjára kivetett vámokuvozna carina ▸ behozatali vám, importvámizvozna carina ▸ exportvámKo izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.
2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtisztuslužbenec carine ▸ vámhatóság alkalmazottjazaposlen na carini ▸ vámhatóságon dolgozikPotem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.
3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatalzaplet na carini ▸ bonyodalom a vámnálZaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.carina na meji ▸ határon lévő vámhivatalBolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
"Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta. - carovana f
1. karavana
2. karavana, dolga vrsta vozil; potujoča množica
3. pren. dolga pot:
ne ha fatte di carovane prima di sfondare kako dolgo pot je moral prehoditi, preden je uspel