Franja

Zadetki iskanja

  • bríti (bríjem) imperf. ➞ obriti

    1. radere, rasare

    2. soffiare, tirare (del vento):
    burja brije soffia la bora
    impers. ves dan je brilo ha soffiato tutto il giorno

    3. pog.
    briti norce, burke, šale scherzare
    briti norce iz koga, s kom burlarsi di qcn.
  • briti norce iz česa frazem
    (norčevati se) ▸ kifiguráz valamit
    Satira, tudi politična, naj brije norce iz napak, ne pa, da žali ljudi. ▸ A szatíra ‒ még ha politikai is ‒ a hibákat figurázza ki, ne az embereket sértegesse!
    Sopomenke: briti norca iz koga, briti norca iz česa, briti norce iz koga
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • brusiti nože frazem
    (pripravljati se na zaostreno razpravo) ▸ feni a kést
    K vragu sentimentalnost in osladna prijaznost, ko ti za hrbtom brusijo nož. ▸ A fenébe a szentimentalizmussal és a hamis nyájaskodással, ha a hátunk mögött fenik a kést!
    Sopomenke: brusiti bajonete
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • bucare

    A) v. tr. (pres. buco)

    1. luknjati, preluknjati:
    bucare una parete prebiti steno
    bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

    2. predreti:
    bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
    ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

    3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
    bucare una notizia publ. ne objaviti novice
    bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

    4. prebosti, preluknjati:
    bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

    B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

    1. predreti se:
    si è bucata la gomma guma se je predrla

    2. zbosti se, raniti se:
    bucarsi con un ago zbosti se z iglo

    3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
    è uno che si buca ta se fiksa
  • budilka samostalnik
    (ura z alarmom) ▸ ébresztőóra
    naviti budilko ▸ ébresztőórát felhúz
    nastaviti budilko ▸ ébresztőórát beállít
    budilka zazvoni ▸ az ébresztőóra megcsörren
    budilka zvoni ▸ csörög az ébresztőóra
    zvonjenje budilke ▸ ébresztőóra csörgése
    zvok budilke ▸ ébresztőóra hangja
    radio z budilko ▸ rádiós ébresztőóra
    ura z budilko ▸ ébresztőóra
    Če vas skrbi, da bi predolgo spali, si navijte budilko. ▸ Ha attól tart, hogy túl sokáig aludna, állítsa be az ébresztőórát!
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • burro m

    1. maslo:
    burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
    un panetto di burro štručka masla
    burro da tavola čajno maslo
    uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
    riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
    burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

    2.
    burro di palma palmovo maslo
    burro di cacao kakavovo maslo

    3. agr.
    burro nero zrel gnoj

    4. pren. mehka snov:
    ha le mani di burro vse mu pade iz rok
    dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • caccia1 f (pl. -ce)

    1. lov:
    caccia al cinghiale lov na merjasca
    ha la passione della caccia strasten lovec je
    caccia grossa visoki lov
    apertura della caccia odprtje lova
    riserva di caccia lovišče
    battuta di caccia pogon

    2. lov (podvodni ipd.):
    caccia subacquea podvodni ribolov

    3. ulov (ulovljeno, uplenjeno)

    4. lov, gonja, zasledovanje:
    caccia all'uomo zasledovanje zločincev, ubežnikov
    dare la caccia a qcn. zasledovati koga

    5. ekst.
    caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

    6. pren. lov:
    andare a caccia di onori, di guadagni gnati se za častmi, za zaslužkom
  • caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

    caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
    caer de lo alto z višine pasti
    caer de ánimo izgubiti pogum
    caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
    caer de cabeza na obraz pasti
    caer en la cuenta zapaziti, spoznati
    caer de culo na zadnjico pasti
    caer desmayado pasti v omedlevico
    caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
    caer enfermo zboleti
    caer de espaldas na hrbet pasti
    caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
    caer de hocico na nos pasti
    caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
    caer mal biti nespreten (neroden)
    caer malo zboleti
    caer de pies na noge pasti; imeti srečo
    caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
    caer en tentación priti v skušnjavo
    caer en tierra na tla pasti
    cayendo y levantando z menjajočo se srečo
    al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
    al caer de la hoja ob nastopu zime
    dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
    estar al caer skoraj se zgoditi
    las 2 están al caer skoraj dve je že ura
    hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
    ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
    ¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
    la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
    el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
    ¡ahora caigo! sedaj razumem!
    caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
    caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
    caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
    caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
    caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
    caerse de suyo biti samoumevno
    caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
    caerse de su peso biti nepobiten, jasen
    caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
    caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
    no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
    ¡que se cae V.! Vi greste predaleč!
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • capacità f

    1. prostornina, prostornost, kapaciteta:
    lo stadio ha una capacità di 50.000 persone stadion lahko sprejme 50.000 gledalcev
    misure di capacità prostorninske mere
    la capacità di un recipiente kapaciteta posode

    2. sposobnost, zmožnost:
    persona di grandi capacità zelo sposobna oseba
    persona priva di capacità nesposobnež

    3. pravo prisebnost, razsodnost:
    capacità di intendere e di volere polna prisebnost

    4. zmogljivost:
    capacità produttiva proizvodna zmogljivost

    5. kapaciteta:
    capacità dell'accumulatore elektr. kapaciteta akumulatorja
    capacità termica toplotna kapaciteta

    6. med.
    capacità vitale vitalna kapaciteta pljuč
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • carica f

    1. funkcija; dolžnost; naloga:
    le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
    essere in carica opravljati dolžnost

    2. naboj:
    carica di una mina minski naboj
    l'orologio non ha più carica ura ni navita
    dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
    carica elettrica fiz. električni naboj

    3. voj. naskok, napad:
    suonare la carica zatrobiti k naskoku
    tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)
  • caricare

    A) v. tr. (pres. carico)

    1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
    caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
    caricare un camion naložiti tovornjak

    2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
    caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
    caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki

    3. trgov. povečati, zvišati:
    caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost

    4. povečati; ojačati:
    caricare la dose povečati dozo
    caricare le tinte pren. pretiravati

    5. karikirati

    6. nabiti; naviti; natlačiti:
    caricare il fucile nabiti puško
    caricare la sveglia naviti budilko
    caricare la pipa natlačiti pipo

    7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
    la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante

    8. šport štartati (na nasprotnega igralca)

    B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)

    1. naložiti se; obremeniti se:
    caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
    caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti

    2. pripraviti se:
    caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo
  • carina samostalnik
    1. (dajatev) ▸ vám
    oproščen carine ▸ vámmentes
    odpravljene carine ▸ eltörölt vámok
    desetodstotna carina ▸ tízszázalékos vám
    dodatna carina ▸ kiegészítő vám
    visoka carina ▸ magas vám
    carine na blago ▸ árukra kivetett vám
    carine na avtomobile ▸ autók vámja
    carine na kitajske izdelke ▸ kínai termékek vámja
    uvedba carin ▸ vám bevezetése
    plačilo carine ▸ vámfizetés
    znižanje carin ▸ vámcsökkentés
    odprava carin ▸ vámok eltörlése
    zvišanje carin ▸ vámemelés
    ukinitev carin ▸ vámok eltörlése
    uvesti carine ▸ vámot bevezet
    plačati carino ▸ vámot fizet
    odpraviti carine ▸ vámot eltöröl
    znižati carine ▸ vámot csökkent
    carine za uvoz česa ▸ valami importjára kivetett vámok
    carine na uvoz jekla in aluminija ▸ az acél- és alumíniumimportra kivetett vám
    carine na uvoz česa ▸ valami importjára kivetett vámok
    uvozna carina ▸ behozatali vám, importvám
    izvozna carina ▸ exportvám
    Ko izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

    2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtiszt
    uslužbenec carine ▸ vámhatóság alkalmazottja
    zaposlen na carini ▸ vámhatóságon dolgozik
    Potem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

    3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatal
    zaplet na carini ▸ bonyodalom a vámnál
    Zaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.
    carina na meji ▸ határon lévő vámhivatal
    Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
    "Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.
  • carovana f

    1. karavana

    2. karavana, dolga vrsta vozil; potujoča množica

    3. pren. dolga pot:
    ne ha fatte di carovane prima di sfondare kako dolgo pot je moral prehoditi, preden je uspel