Franja

scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

selvático gozdnat; surov, neotesan, grob

sepolcro m

1. grob; grobnica:
Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
scendere nel sepolcro umreti

2.
sepolcri relig. pog. sveti grob

sepoltura f

1. pokop, zakop; ekst. pogreb:
dare sepoltura pokopati

2. grob

sepulcher, sepulchre [sépəlkə]

1. samostalnik
grob, grobnica

the Holy Sepulcher cerkev sveti (božji) grob

2. prehodni glagol
pokopati, položiti v grob

sépulcre [sepülkrə] masculin grob

le Saint Sépulcre (religion) sveti grob

sepulcro moški spol grob; nagrobni spomenik

tener un pie el sepulcro (fig) stati z eno nogo v grobu

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.

sepultura ženski spol grob, grobnica; pokop, pogreb

hasta la sepultura (fig) do groba

sépulture [sepültür] féminin pokop, pogreb; grob

sépulture ecclésiastique cerkven pokop, pogreb
violation féminin de sépulture oskrunitev groba

shaggy [šǽgi] pridevnik (shaggily prislov)
kodrast, dlakast; razkuštran; košat, porasel z grmičevjem; zanemarjen, podivjan
figurativno grob, neotesan

shaggy-dog story dolga komična zgodba (ki naj bi bila tudi duhovita)

solōx -ōcis (najbrž sor. s solidus in sollus) klobučevinast, klobučinast, gost, kosmat, sršast, raskav, grob: P. F., Serv., ego ab lana soloci ad purpuram data Tit. ap. Fest., tibi purpureum pallium erit sumendum, non pallium philosophorum soloci lana Fr., pascali pecore ac montano, hirto atque soloce Luc. ap. Fest. sršava, srša(s)ta; kot subst. klobučevinasta (sršasta) volnena obleka: Tert.; pren.: elaboratam filo soloci (grob, surov) accipe cantilenam Symm.

spēlaeum -ī, n (tuj. σπήλαιον; od tod tudi izpos. špilja v sl.) votlina, duplina (duplja, duplo), špilja, jama, brlog, grob: Prud., Tert. idr., infestumque suis dirae testudinis exit spelaeum multoque cruentas hospite cautes V. (Ciris), tenebris si caeca repressit nox iter, aut spelaea subit metuenda ferarum Cl., SPELAEA graece ait pro speluncis Serv., spelunca σπήλαιον Char. — Soobl. spēlēum -ī, n: certum est in silvis inter spelea ferarum malle pati tenerisque meos incidere amores arboribus V.

stolidus 3, adv. -ē (gl. stultus)

1. omejen, neumen, nespameten, aboten, bebav, bebast, butast, teslast, zagoveden, brezumen, neumno predrzen, nesramen, brutalen, surov, grob: Pl., Ter., Q., Iust., Aur., Amm. idr., stolidum genus Aeacidarum Enn. ap. Ci., aures (sc. Midae) stolidae O., Lentulus perincertum stolidior an vanior S. fr., dux ipse inter stolidissimos ferocissimosque ad arma vocat L., o vatum stolidissime O., stolida fiducia, superbia L., audacia T., quippe qui … iuvenem … stolide ferocem viribus suis cerneret L., stolide tument pulmones Plin. čez mero, prekomerno.

2. metaf. neučinkovit, nedejaven, brez učinka, brez moči: alia stolida quodammodo Ci.

surly [sə́:ly] pridevnik (surlily prislov)
osoren, grob; čemeren, slabe volje, siten; (vreme) neprijazen, mračen; (žival) zloben, uporen
zastarelo oblasten, gospodovalen, ošaben

thick [ɵik]

1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak

the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)

tomb [tu:m]

1. samostalnik
grob, grobišče; grobnica, mavzolej

figurativno the tomb grob, smrt
the Tombs ameriško mestna ječa v New Yorku
tomb house mavzolej

2. prehodni glagol
pokopati; (kot) v grobnico dati

tomba f

1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor

tombe [tɔ̃b] féminin grob; nagrobni kamer (plošča)

descendre dans loi tombe umreti
être muet comme une tombe molčati kot grob
être triste comme une tombe biti zelo žalosten
être au bord de la tombe, avoir déjà un pied dans la tombe biti z eno nogo že v grobu
s'il pouvait voir cela, il se retournerait dans sa tombe če bi (on) mogel to videti, bi se v grobu obrnil
suivre quelqu'un dans la tombe kmalu za kom umreti