Franja

Zadetki iskanja

  • mímo

    A) adv. accanto, davanti:
    hoditi, iti mimo passare davanti
    nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
    biti mimo passare
    pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
    udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
    obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
    glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

    B) mímo prep.

    1. accanto a, davanti:
    šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

    2. star. (kljub) malgrado:
    vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

    3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
    ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

    4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
    lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
    ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
    govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
    privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mogoče2 [ó] srednji spol (-ega …) das Mögliche
    vse mogoče alles Mögliche, allerhand
    storiti: vse, kar je mogoče sein Mögliches (tun), das Äußerste (tun), alles Menschenmögliche (tun)
    govoriti o vsem mogočem vom Hundertsten ins Tausendste kommen
  • molčáti to be (ali to keep) silent, to keep silence; to say nothing, to remain silent, to hold one's tongue

    molči! keep silent!, keep your mouth shut!, hold your tongue!, pogovorno shut up!
    molčite o tej stvari! not a word about this (to anyone)!, mum's the word!
    molčáti kot grob to be silent as the grave, to be as silent as death, to be as close (ali dumb) as an oyster, pogovorno to clam up
    so stvari, o katerih je bolje molčáti there are topics which are best avoided...
    a da molčimo o... not to mention...
    kdor molči, soglaša silence gives consent
    o dobrih novicah ne smemo molčáti good news must not be kept back
    govoriti je srebro, molčáti je zlato the less said, the better
    molčáti o čem to keep quiet about something
  • mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
    morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
    moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
    tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu
  • múčno adv.

    1. penosamente; faticosamente; lento, lentamente:
    čas se je mučno vlekel il tempo scorreva lento

    2. biti mučno (v povedni rabi) disturbare, essere penoso; dispiacere, urtare:
    mučno je govoriti o teh stvareh è penoso parlare di queste cose
    mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali lo urtava, gli dispiaceva che tutti lo guardassero
  • načéz adv. a forfait, forfetariamente:
    delati načez lavorare a forfait
    govoriti načez parlare in modo generico
  • naglás1 accent; stress; accentuation; emphasis

    glavni naglás main stress
    stalni (premični) naglás fixed (mobile) stress
    naglás je na prvem zlogu the stress is on the first syllable
    ekspiratoričen (melodičen, muzikalen) naglás stress ali expiratory (musical ali pitch) accent
    govoriti s tujim naglásom to speak with a foreign accent
  • naglás (glasno) à haute voix, à voix haute, fort, haut, bruyamment

    naglas govoriti parler haut (ali à haute voix)
    naglas peti chanter haut (ali fort)
    smejati se naglas rire aux éclats
  • naglàs2 (glasno) en voz alta

    naglas govoriti hablar alto
    naglas peti cantar alto
    naglas misliti pensar en voz alta
  • nagovori|ti se (-m se) govoriti sich müde sprechen
  • nakíčeno adv. in modo (eccessivamente) ornato, leziosamente, affettatamente:
    govoriti nakičeno parlare con affettazione, in punta di forchetta
  • namig|ovati (-ujem) namigniti (skrivnostno govoriti) orakeln; na kaj: anspielen auf
  • námreč namely; that is to say; videlicet (krajšava: viz.); (= t.j., to je) to wit; in other words

    nisem mogel govoriti z njim, bil je námreč bolan I could not speak to him, as (ali seeing that) he was ill
    eden mojih sosedov, námreč neki X.Y., ... one or my neighbours, to wit, one X.Y., ...
  • naokóli adv. (okoli) attorno, tutt'intorno; pog.
    leto je brž naokoli un anno passa presto
    govoriti naokoli (okolišiti) usare giri di parole, perifrasi
    pog. priti naokoli venir a trovare
  • napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
    napol prazen semivuoto
    govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
    vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
    narediti kaj napol fare le cose a metà
    biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napol barbarski semibarbaro
    napol divji semiselvaggio
    napol gnil (sadež) mezzo
    napol nag seminudo
    napol oblečen semivestito
    napol plešast spellacchiato
    napol pokrit semicoperto
    napol resen semiserio
    napol suh seccaticcio
    napol svetel semilucido
    napol ugasel semispento
    napol zaprt semichiuso
    napol zrel semiacerbo
  • naprej2

    1. (dalje) weiter; von/ab … (od danes naprej von/ ab heute) von … an ( von heute an,od tu naprej von hier an)
    in tako naprej und so weiter, und so fort
    kratica: itn. usw., usf.
    še naprej weiter
    kar naprej immer weiter, dauernd, brez prekinitve: in einem fort, vedno znova: fort und fort
    vsak trenutek: alle Augenblicke
    biti kar naprej na vratih (jemandem) die Bude einrennen
    kar tako naprej nur weiter so, nur voran

    2. (v prihodnje) künftig, künftighin
    za leta naprej auf Jahre hinaus
    weiter- (boriti se weiterkämpfen, dati weitergeben, kot dediščino weitervererben, delati weiterarbeiten, gnati weitertreiben, govoriti weiterreden, weitersprechen, graditi weiterbauen, hoteti weiterwollen, igrati weiterspielen, iti weitergehen, weiterziehen, jesti weiteressen, korakati weitermarschieren, leteti weiterfliegen, morati weitersollen, weitermüssen, plačevati weiterzahlen, pomakniti se weiterrücken, poriniti weiterschieben, poslati weiterschicken, posredovati weitervermitteln, transportirati weitertransportieren), fort- (učinkovati fortwirken, plačevati fortzahlen)
    iti s časom naprej mit der Zeit gehen
  • narávnost (samost.) naturel moški spol , simplicité ženski spol ; prislov (direktno) tout droit, directement, en droite ligne ; (odkrito) tout net, carrément, sans façon, sans détours, franchemeut ; (brez ovinkov) sans réserve, sans arrière-pensée, catégoriquement , familiarno sans ambages, sans mâcher les mots

    naravnost naprej tout droit
    naravnost povedati, govoriti parler franchement (ali à cœur ouvert, sans détour), dire nettement sa façon de penser, avoir son franc-parler
  • narávnost directamente; derecho; en línea recta ; (odkrito) francamente, con toda franqueza

    naravnost naprej todo derecho, todo seguido; (brez ovinkov) sin rodeos
    naravnost izjaviti declarar sin rodeos
    naravnost povedati, govoriti hablar sin ambages ni rodeos, hablar con toda franqueza
  • narávnost

    I. -i ž naturaleţe

    II. prisl.
    1. drept înainte
    2. direct
    govoriti naravnost a vorbi fără înconjururi