Franja

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

mi moj, -a, -e

mi general gospod (tovariš) general (v ogovoru)
mis padres moji starši

milost(lj)ív merciful; gracious

milost(lj)íva gospa! Madam!
milost(lj)ív gospod! (Honoured) Sir!
bog nam bodi milost(lj)ív! God have mercy on us!, God be merciful to us!

mio

A) agg.

1. moj

2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!

3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

B) pron.

1. moje

2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal

modista ženski spol modistka

modista m trgovec z modnimi artikli; gospod po modi

mój (-a -e)

A) adj.

1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me

mon: ma: mes [mɔ̃, ma, me, mɛ] adjectif moj; moja; moji, -e

oui, mon vieux da, dragi moj (prijatelj)
oui, mon général da, tovariš (gospod) general
en mon honneur meni v čast
en ma faveur meni v prid, v korist
à mon égard kar mene tiče, zadeva; glede mene
j'ai ma migraine imam migreno
je gagne mes 100 francs par jour zaslužim (svojih) 100 frankov na dan
il est venu à mon aide prišel mi je na pomoč
ma rencontre lui était désagréable srečanje z menoj mu je bilo neprijetno
il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti

muy zelo

muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)

nagovárjati (-am) | nagovoríti (-ím)

A) imperf., perf.

1. apostrofare, rivolgere la parola (a), rivolgersi (a):
nagovarja ga z gospod gli dà del signore
nagovoriti neznanca apostrofare uno sconosciuto, rivolgersi a uno sconosciuto

2. (koga k čemu) indurre, cercare di persuadere, esortare; incitare:
nagovarjali so ga k dezerterstvu lo incitarono a disertare

B) nagovoríti se (-ím se) perf. refl. cessare di parlare; parlare a lungo

nazívati (-am) | nazváti (-zôvem) imperf., perf., knjiž.

1. (naslavljati, nasloviti) dare del:
nazivali so ga gospod gli davano del signore

2. (imenovati, reči) dire, denominare, chiamare:
nazivati koga po imenu chiamare uno per nome

nōmen-clātor (nōmen-culātor) -ōris, m (iz nōmen in *clāre, calāre = gr. καλεῖν = vocāre)

1. imenovalec, klicalec, klicar (po imenu), rim. suženj, ki je moral svojemu gospodu na sprehodu imenovati imena vseh, ki sta jih srečevala, še zlasti v obdobju pred volitvami državnih uradnikov, če se je gospod potegoval za kako državniško službo in si je želel nabrati glasove, doma pa je moral govoriti imena hišnih sužnjev: (v obl. nomenclator) Ci., Q. Ci., Sen. ph., Q., (v obl. nomenculator) Sen. ph., Suet., Ulp. (Dig.), Macr.

2. imenovalec jedi, ki so prihajale na mizo ob pojedinah: (v obl. nomenculator) Petr., Mart.

nōstro

A) agg.

1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja

2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš

3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

B) pron.

1. naš, najin; svoj

2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?

novopečèn (-êna -o) adj. nuovo, neo-:
pejor. novopečeni bogataš arricchito
novopečeni gospod parvenu

o² inter.

1. o (za podkrepitev vokativov):
o Signore, aiutami pomagaj mi, o Gospod!

2.
o tu! vuoi spicciarti? pog. poslušaj, ti, ali se boš zmigal?

onè, onegà (oseba) fulano m ; -na f ; mengano m

gospod Onegà el señor Fulano (de tal)

own¹ [óun] pridevnik
(samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
(zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
(brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

my own self jaz sam
to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
of one's own svoj, lasten
I have nothing of my own nimam ničesar svojega
to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
to hold one's own ne popustiti
pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
(my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)

paramount [pǽrəmaunt] pridevnik
najvišji, najodličnejši, najvažnejši, ki vse presega

paramount to važnejši, na prvem mestu
zgodovina paramount lord najvišji fevdni gospod

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

Pereciendo

Don Pereciendo gospod Nimanič