Franja

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

režisêr (-ja) | -ka (-e) m, f regista:
filmski, gledališki, radijski režiser regista cinematografico, teatrale, radiofonico

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

scaena (slabo scēna) -ae, f (izpos. σκηνή)

1. (gledališki) oder, prizorišče, prizórnica, sploh gledališče, gledišče, teater, scena: PL., LUCR., VITR., SUET., IUST., DIG., DON., AMM. idr., histrio hoc videbit in scaena? CI., in scaenam prodire N. nastopiti (nastopati) na (gledališkem) odru, de scaena decedere CI. za vselej stopiti z odra, dati odru slovo (naspr. in scaenam redire CI.), ad ostentationem scaenae L. za prikazovanje na odru, scaenae spectacula O., scaenis decora alta futuris V., scaenis agitatus Orestes V. čez vse odre pojani (gnani) = pogosto prikazovani, agitur res in scaenis H. se odvija na odru, poteka na odru, actor cum stetit in scaena H., artifices scaenae SEN. PH. gledališki umetniki = gledališki igralci, fabulam in scaenam deferre SUET. spraviti na oder, uprizoriti.

2. metaf.
a) krajinsko prizorišče: silvis scaena coruscis desuper V. od lesketajočega gozda zgoraj obrobljena čistina.
b) kraj prostor, prizorišče, torišče ali poprišče, področje kake javne dejavnosti, starejše pozoríšče, prizórnica: in scaena, id est in contione CI., quia maxima quasi oratori scaena videatur contionis CI., scaena manet dotes grandis, amice, tuas O.; occ. prizorišče, torišče zgovornosti = govorniški oder, govorniško odrišče, govorišče, retorska šola: PLIN. IUN. idr., adulescentuli nostri deducuntur in scaenam scholasticorum T.
c) svetovno prizorišče, svet, javnost, občinstvo: quae si minus in scaena sunt CI. svetu manj na očeh, manj očitno, vzbuja manj pozornosti javnosti, scaenae servire CI. svetu se kazati, ubi se a volgo et scaena in secreta remorant virtus Scipiadae et mitis sapientia Laeli H.
d) razkazovanje, zunanji blišč, pomp, očitna gizda(vost), razkošje, sijaj: neque (sc. verba) ... ad scaenam pompamque sumuntur CI., nec minore scaenā Mausoleo intulit (sc. urnas) SUET.
e) po dogovoru uprizorjena komedija, vnaprej dogovorjena komedija, maškarada = dogovorjena stvar, prevara, slepilo, (pre)slepitev: scaena rei totius haec CAELIUS AP. CI. EP., ne quid scaenae deesset PETR., scaenam ultro criminis parat T., scaena feralium nuptiarum AP., affectare ad omnem malitiae suae scaenam TERT. slepilo.
f) (poznolat.) scena = pogled na kaj, zunanja podoba (oblika), (zunanji) videz, prizor, navideznost, pojava, prikazen, prikazovanje, zunanja (iz)vršitev, položaj, vloga, potek ipd.: AMM. idr., turpissimam scaenam patefaciunt AP., scaenam, quam sponte sumpserat AP. vlogo, specta deinde scaenam meae calamitatis AP. moj položaj pri tej nezgodi.

scéna escena f (tudi fig)

za sceno (za odrom) entre bastidores
napraviti komu sceno (fig) hacer una escena a alg, hacer recriminaciones a alg, fam armarle a alg un escándalo
menjava scene (v gledališču) cambio m de escena
ulična scena escena callejera
klicati na sceno (na gledališki oder) llamar a la escena

scène [sɛn] féminin, théâtre oder; scena, prizor; nastop; prizorišče; torišče česa; dekoracija; gledališče; dramska umetnost; dogodek, pripetljaj; scena (prepir)

scène en plein air gledališče ne prostem
scène d'amour ljubezenska scena
scène de ménage zakonski prepir, scena
scène tournante vrtljiv gledališki oder
éclairage masculin de la scène scenska, odrska razsvetljava
metteur masculin en scène režiser
mise en scène mizanscena, režija
la scène- est à Londres dejanje se dogaja v Londonu
la scène se passe au moyen âge dejanje se dogaja v srednjem veku
adapter pour la scène porter à la scène prirediti za gledališki oder
avoir une scène avec quelqu'un imeti sceno, prepir s kom
entrer en scène nastopiti (na odru)
faire une scène à quelqu'un narediti komu sceno, prepirati se s kom
mettre sur la scène, porter à la scène postaviti na gledališki oder
mettre en scène uprizoriti, inscenirati
paraître sur la scène nastopiti na odru (kot igralec)
tenir la scène dolgo časa se držati na odru (igra)

season-ticket [sí:zəntíkit] samostalnik
britanska angleščina mesečna (sezonska, letna) vozovnica; gledališka abonmajska vstopnica

season-ticket holder gledališki abonent

sporèd programa m

sprememba sporeda alteración f (ali modificación f) del programa
gledališki spored repertorio m
spored oddaj (radio) orden m de las emisiones
delovni spored programa de trabajo
spored predavanj programa de cursos y conferencias
študijski spored programa de estudios
zabavni (televizijski) spored programa recreativo (de televisión)
strankin spored (pol) programa del partido

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

stager [stéidžə] samostalnik

old stager izkušen človek (delavec), star praktik; zastarelo gledališki igralec, -lka; zastarelo poštna kočija
he is an old stager on je izkušen človek, on se na vse razume

Stratoclēs -is, m (Στρατοκλῆς) Strátokles, gledališki igralec: Iuv., Q.

Opomba: Gen. Stratocletis navaja: Char.

svet³ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ljudje) Leute množina
priti med svet unter die Leute kommen

2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

5.
svet bogov die Götterwelt
svet duhov die Geisterwelt

tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda

tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru

Tauriscī -ōrum, m Tavríski, ljudstvo v Panoniji: Plin. — Od tod adj. Tauriscus 3 tavrískovski, tavríški: gens Plin. — Kot nom. propr. Tauriscus -ī, m Tavrísk, grški gledališki igralec: Ci.

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

umétnik artiste moški spol

gledališki umetnik artiste dramatique, acteur moški spol de théâtre
umetnik v stradanju jeûneur moški spol

umétnik artista m

filmski umetnik artista m de la pantalla
gledališki umetnik actor m dramático
umetnik v stradanju ayunador m profesional

uprizoritven pridevnik
(o gledališki predstavi) ▸ színpadi, előadói, približek prevedka ▸ rendezőiRežiserka se je dobro zastavljene uprizoritvene zasnove lotila zelo previdno, mestoma kar preveč. ▸ A rendező nagyon óvatosan, néha kicsit túlságosan is óvatosan közelítette meg a jól átgondolt színpadi koncepciót.
Mladim gledalcem želimo ponuditi sodobno gledališče, skozi katerega bi lahko spoznali različne uprizoritvene principe. ▸ Szeretnénk a fiatal közönségnek olyan kortárs színházat kínálni, amelyen keresztül megismerhetik a színpadi adaptáció különböző elveit.
Poleg vsebinske relevantnosti besedilo ponuja tudi velik uprizoritveni izziv. ▸ A szöveg a tartalmi jelentőségén túlmenően komoly előadói kihívást is jelent.
Kafka ni dramatik, pa vendar so njegova dela doživela srečno uprizoritveno usodo. ▸ Kafka nem drámaíró, a műveinek mégis szerencsés színházi sorsa volt.
Gradi na tekstu in igralcu, vendar v končni podobi dosega dovršeno skladnost vseh uprizoritvenih sestavin. ▸ A szövegre és a színészre épül, de végső formájában az előadás minden összetevőjének tökéletes harmóniáját éri el.

uspèh éxito m ; suceso m

z uspehom con éxito, con buen resultado
kronan z uspehom coronado por el éxito
imeti uspeh tener (ali lograr ali alcanzar) éxito
ne imeti uspeha no tener éxito, tener mal éxito, fracasar, tener resultado adverso, (o gledališki igri) fracasar, irse al foso, (o načrtu) malograrse, fracasar, (o prizadevanjih) ser infructuoso (ali estéril ali inútil)
ni imel uspeha pri njem no consiguió nada de él
obetati uspeh prometer (buen resultado)