Franja

tvój (tvôja -e)

A) adj.

1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu

B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ugreznjen [é] (-a, -o) eingetieft; dolina: eingeschnitten; rastlinstvo, botanika versenkt; Senk-, Senkungs- (glava der Senkkopf, obala die Senkungsküste)

valjev (-a, -o) Zylinder- (glava tehnika der Zylinderkopf)

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

vénčati couronner

venčati koga za kralja (cesarja) couronner (ali cerkveno sacrer) quelqu'un roi (empereur)
venčan z uspehom couronné de succès
venčana glava tête couronnée

vénčati coronar (tudi fig)

venčati se coronarse
venčati (koga) za kralja coronar rey (a alg)
venčan z uspehom coronado por el éxito
venčana glava testa f coronada

vijáčen (-čna -o) adj. di, della vite:
vijačna glava testa della vite
vijačni navoj filetto della vite
strojn. vijačna črpalka pompa a elica
navt. vijačna gred albero portaelica
žel. vijačna spenjača tenditore
vijačna stiskalnica torchio a vite
elektr. vijačna varovalka fusibile a vite
strojn. vijačni ključ voltamaschio
teh. vijačni mehanizem meccanismo a vite volvente
navt. vijačni pogon propulsione a elica
šport. vijačni skok vite
strojn. vijačni žebelj vite-chiodo
vijačno dvigalo martinetto a vite
teh. vijačno kolo ruota ipoide

vijak¹ moški spol (-a …) die Schraube (gibalni Bewegungsschraube, ledeni Eisschraube, lesni Holzschraube, napenjalni/natezni Spannschraube, naravnalni Anstellschraube, Feststellschraube, narebričen Rändelschraube, nastavni, uravnalni, regulirni Einstellschraube, omejevalni Anschlagschraube, pločevinski Blechschraube, poglobljeni, vgrezni Senkschraube, pritezni Knebelschraube, pritrdilni Befestigungsschraube, Hakenschraube, privojni Klemmschraube, sidrni Ankerschraube, stiskalni [Preßschraube] Pressschraube, štirirobi Vierkantschraube, velikostni [Paßschraube] Passschraube, vezni s krajcem Bundschraube, kolesa Radschraube, s kladivasto glavo Hammerkopfschraube, s križasto glavo Kreuzschlitzschraube, za dvojni prag Kuppelschraube, za kamen Steinschraube, za naravnavanje, nastavitev Justierungsschraube, Justierschraube, za nastavljanje Stellschraube, z zarezo Schlitzschraube, zatični, stojni Stiftschraube)
figurativno davčni vijak Steuerschraube
… vijaka Schrauben-
(glava der Schraubenkopf, zareza der Schraubenschlitz)
priviti vijak die Schraube anziehen
pritrditi z vijaki anschrauben
spojiti z vijaki zusammenschrauben, verschrauben, [aneinanderschrauben] aneinander schrauben

viják (-a) m

1. teh. vite:
navoj, steblo, glava vijaka il filetto, il gambo, la testa della vite
jeklen, medeninast vijak vite d'acciaio, di ottone
lesni vijak vite da legno
samorezni vijak vite autofilettante
vezni vijak vite di collegamento
mikrometrski vijak vite micrometrica
zatični vijak vite prigioniera
ključ za vijak voltamaschio
pren. priviti davčni vijak aumentare, inasprire la pressione fiscale

2. teh. pala (del ventilatore); muz. pirolo; šport. vite;
ladijski, letalski vijak elica della nave, dell'aereo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. korak vijaka il passo della vite
teh. Arhimedov vijak vite d'Archimede
strojn. brezkončni vijak vite senza fine
diferenčni vijak vite differenziale
stebelni vijak vite prigioniera
hist. palčni vijak strettoio (strumento di tortura)

vilice ženski spol množina

1. die Gabel (desertne Kuchengabel, servirne Vorlegegabel)

2.
glasba glasbene vilice die Stimmgabel, die Klanggabel

3. tehnika die Gabel (tipalne Tastgabel, zadnje Hinterradgabel), die Schwinge; pri telefonu: die Gabelschaltung, der Gabelumschalter; železnica der Ausleger

4. pomorstvo pri čolnih: die Riemenauflage, die Dolle
držalo za vilice der Ausleger

5. za kvačkanje: die Häkelgabel
kvačkanje na vilice die Gabelhäkelei, Gimpenhäkelei
|
glava vilice der Gabelkopf
rogelj vilice die Gabelzinke

vodén¹ -a, -o watery

vodna barva watercolour, distemper
vodna glava hydrocephalus
vodno mleko watery milk
slikati z vodnimi barvami to paint in watercolours

vótel creux, excavé, évidé

votlo drevo arbre creux
votla glava (figurativno) tête creuse (ali sans cervelle)
votli glas voix creuse (ali caverneuse)
votla mera mesure ženski spol de capacité
votli zob dent creuse
votlo doneti sonner (le) creux

vótel hueco; ahuecado; excavado

votla glava cabeza f hueca
votel mera medida f de capacidad
votel oreh nuez f vacía
votel zob diente m cariado

vpenjálen (-lna -o) adj. tenditore, di serraggio:
vpenjalna čeljust morsetto, ganascia
vpenjalna glava mandrino di serraggio
vpenjalni okvir telaio

vròč (vróča -e) adj.

1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo

2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso

5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica

7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera

8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo

vrtálen (-lna -o) adj. di perforazione, perforatore; di trivellazione, trivellatore:
vrtalni stolp torre di trivellazione
vrtalna ploščad piattaforma petrolifera
vrtalni stroj perforatrice, traforatrice, trapanatrice
strojn. vrtalna glava portapunta
mont. vrtalno dleto, kladivo martello compressore
vrtalno drogovje traliccio del pozzo petrolifero

vrtaln|i (-a, -o) Bohr- (stroj die Bohrmaschine, das Bohrwerk, otok die Bohrinsel, stolp der Bohrturm, stožec der Bohrkern, cev das Bohrrohr, garnitura die Bohranlage, glava der Bohrkopf, krona der Bohrmeißel, die Bohrkrone, ploščad die Bohrplattform, die Bohrinsel, ročica der Bohrarm, drogovje das Bohrgestänge, vreteno die Bohrspindel)