Franja

kánon canon moški spol , règle ženski spol , norme ženski spol

(glasba) peti kanon chanter en canon

klásičen classic(al)

ima klásično izobrazbo he has had a classical education
to je klásično delo o tem vprašanju (problemu) it is the standard work on the question
klásična gimnazija VB grammar school
klásična umetnost (glasba, poezija) classical art (music, poetry)
klásično delo classic
posnemati klásični stil to classicize

klavirsk|i (-a, -o) Klavier- (izvleček der Klavierauszug, koncert das Klavierkonzert, recital der Klaviervortrag, stolček der Klavierhocker, tehnika šarnir das Klavierband, večer der Klavierabend, glasba die Klaviermusik, igra das Klavierspiel, mehanika die Klaviermechanik, spremljava die Klavierbegleitung, struna die Klaviersaite, tehnika die Klaviertechnik, tipka die Klaviertaste, ura die Klavierstunde, verzija die Klavierfassung)

kómoren chamber

kómorenna glasba chamber music
kómorenni orkester chamber orchestra

kómoren de chambre

komorna glasba musique ženski spol de chambre
komorni orkester orchestre moški spol de chambre

kómoren¹ (-rna -o) adj. lit., muz. da camera; camerale;
komorna glasba musica da camera
komorno petje canto camerale

kómoren de cámara

komorna glasba (orkester) música f (orquesta f) de cámara

kómoren -rna -o prid. de cameră
□ komorna glasba muzică de cameră

komorn|i [ó] (-a, -o) Kammer- (igralec der Kammerschauspieler, koncert das Kammerkonzert, orkester das Kammerorchester, pevec der Kammersänger, ton der Kammerton, zbor der Kammerchor, glasba die Kammermusik, pevka die Kammersängerin)
komorni postopek kemija das Kammerverfahren
rudarstvo komorno odkopavanje der Kammerbau

koncertánten (-tna -o) adj. di concerto, per concerto; concertistico:
koncertantna glasba musica concertistica

koncertn|i [ê] (-a, -o) konzertmäßig; Konzert- (abonma das Konzertabonnement, klavir der Konzertflügel, pevec der Konzertsänger, pianist der Konzertpianist, program das Konzertprogramm, večer der Konzertabend, vodnik der Konzertführer, agencija die Konzertagentur, direkcija die Konzertdirektion, dvorana der Konzertsaal, glasba die Konzertmusik, pevka die Konzertsängerin, prireditev die Konzertveranstaltung, publika das Konzertpublikum, sezona die Konzertsaison, turneja die Konzerttournee, življenje das Konzertleben)

konkréten concrete; solid

konkrétna oblika concrete shape
konkréten primer a concrete example
konkrétni samostalniki concrete nouns
konkrétna glasba musique concrète, concrete music

konkréten (-tna -o) adj.

1. (predmeten, stvaren) concreto; specifico, effettivo:
podpreti trditev s konkretnimi podatki avvalorare l'assunto, la tesi con dati concreti
muz. konkretna glasba musica concreta
um. konkretna umetnost arte concreta
lingv. konkretni samostalnik nome concreto

2. (nazoren, jasen) chiaro, evidente

3. (izoblikovan) compiuto

kubanski pridevnik
(o Kubi in Kubancih) ▸ kubaiPovezane iztočnice: kubanski peso

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

latinoameriški pridevnik
(o Latinski Ameriki in Latinoameričanih) ▸ latin-amerikaiSopomenke: latinskoameriški

latinskoamêriški (-a -o) adj. geogr. latino-americano;
latinskoameriška glasba musica latino-americana
latinskoameriški plesi danze latino-americane

leggēro

A) agg.

1. lahek, lahen; rahel:
leggero come una piuma lahek kot pero
vestito leggero lahko oblačilo
cibo leggero lahko prebavljiva jed
sonno leggero rahel sen
droghe leggere lahka mamila
ferita leggera lahka rana

2. pren. majhen, skromen

3. gibčen, gibek:
leggero nei movimenti gibčen v kretnjah

4. pren. lahkomiseln, nepremišljen; nestalen:
alla leggera nepremišljeno, lahkomiselno
a cuor leggero mirno, neobremenjeno

5. glasba
musica leggera lahka glasba

6. šport
atletica leggera lahka atletika

B) avv. lahko; rahlo

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.