Franja

acreditar v dober glas spraviti; opravičiti, potrditi, overiti; (za)jamčiti; v modo prinesti

acreditarse obnesti se; izkazati se
acreditarse (para) con alg. pridobiti si zaupanje
acreditarse con a. ugled si pridobiti z
acreditarse de loco kot norec ravnati; tako delati, da te imajo ljudje za bedaka

affricate [ǽfrikit] samostalnik
zliti glas, afrikata

ahči interj. podražava glas kod kihanja

aloud [əláud] prislov
glasno, na glas, slišno

ált m (it. alto) alt, duboki ženski glas, pjevačica (pev-) takvog glasa

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

Anlaut, der, (-s, -e) vzglasje, začetek besede, prvi glas besede

ás m as, za pola tona sniženi glas a u muzici

aspirate¹ [ǽspərit]

1. pridevnik
pridihnjen, aspiriran

2. samostalnik
aspirata, glas "h"

assordimento m

1. oglušitev

2. jezik prehod zvenečega v nezveneč glas

Auslaut, der, izglasje, zadnji glas besede

ȁvazīle prisl. (t. avazile, perz.) glasno, na ves glas

bás m (it. basso)
1. bas, najniži muški glas, najdublji gias u višeglasnim kompozicijama
2. dirka, tipka najnižih tonova
3. instrument koji daje duboke tonove

bàsina ž avgm. globok, močan glas

bèvk bevka i bévk -a m pojedini glas kad pas kevće, škamuće, štekće: pasji bevk

Bierbaß, Bierbass, der, bas/glas kot iz soda

bílabiál m (lat. bis. labium) bilabijal, dvousneni glas

boō -āre -āvī (izpos. βοάω) rjuti, na ves glas vpiti, kričati, glasno doneti, odmevati: Varr., boat calum fremitu virûm Pl., boando purgant ravim Ap.; z acc.: fidem deûm boare Ap. bogove glasno prositi zaščite; z neodvisnim govorom: Ap., „redde meum“! toto voce boante foro O. — Soobl. bovō -āre (tvorba iz bōs, bovis najbrž iz ljudske etimologije ali po slovničarjih): clamore bovantes Enn. ap. Varr. (o živalih).

breathing² [brí:ðiŋ] samostalnik
dihanje
fonetika aspiracija; dihnjeni glas; pihljanje, vetrič, sapica

fonetika rough breathing znak, ki označuje, da je začetni samoglasnik aspiriran
smooth breathing znak, ki označuje, da je začetni samoglasnik neaspiriran

brȅcāj m glas zvona, don: ovamo dopiru jači -i