Franja

Zadetki iskanja

  • laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

    1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

    2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

    Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).
  • law1 [lɔ:] samostalnik
    zakon, postava; pravo, pravoznanstvo (the)
    pravniki, pravniški poklic
    ameriško, sleng policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost
    šport prednost (dana slabšemu tekmecu)
    figurativno milostni rok, odlog

    canon law kanonsko pravo
    civil law civilno pravo
    criminal (penal) law kazensko pravo
    international law; ali law of nations mednarodno pravo
    martial law vojno pravo
    naval law pomorsko pravo
    commercial law trgovinsko pravo
    the law of Moses Mojzesova postava
    the law of the Medes and Persians nepreklicen zakon, stara navada
    according to law; ali by law, in law, under the law po zakonu
    at law sodnijsko
    to be at law pravdati se
    to be a law unto o.s. biti sam sebi zakon, ravnati po lastni volji
    to break the law prekršiti zakon
    to enact a law uzakoniti
    to follow (ali go in for) the law biti pravnik, študirati pravo
    to give the law to vsiliti svojo voljo
    to go to law with s.o.; ali to have the law of s.o.; ali to take the law on s.o. tožiti koga
    to lay down the law odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouo
    letter of the law dosledno, dobesedno
    to pass a law izglasovati zakon
    to pass into law postati zakon
    to study (ali read) law študirati pravo
    to take the law in one's own hands vzeti pravico v svoje roke
    necessity knows no law sila kola lomi
    law and order mir in red, spoštovanje zakonov
    Doctor of Laws (LL.D.) doktor prava
    he has but little law ne ve mnogo o pravu
    ameriško to call in the law poklicati policijo
    the laws of the game pravila igre
  • lay down prehodni glagol
    položiti, odložiti (orožje, položaj itd); opustiti (upanje); žrtvovati (življenje); položiti, zastaviti (denar); planirati, napraviti načrt; predpisati, določiti (pravila) postaviti (pogoje); ukletiti (vino), vložiti (jajca); posejati, zasaditi (in, to, with, under zemljo s, z)

    to lay down one's arms položiti orožje, vdati se
    to lay down the law samovoljno ukazovati, odločati, imeti glavno besedo
    to lay down an office odreči se službi, pustiti službo
    to lay down a stock pripraviti zalogo
    to lay down one's tools stavkati
  • Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

    1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

    2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

    3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

    4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.
  • Lemovīcēs -um, n Lemovíki, kelt. pleme v Akvitaniji, njihovo glavno mesto Augustoritum Avgustorít (zdaj Limoges; v današnjem imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Plin.
  • Leucī -ōrum, m Lévki, kelt. pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto Tullum Tul (zdaj Toul): C., Plin., T. Sg. Leucus -ī, m Lévk (kolekt.): Lucan.
  • Lev samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Oroszlán
    ozvezdje Leva ▸ Oroszlán csillagképe
    ozvezdje Lev ▸ Oroszlán csillagkép
    Znanstveniki so izračunali, da je sfinga leta 10.500 pr. n. št. gledala naravnost v ozvezdje Leva. ▸ A tudósok kiszámították, hogy a szfinx i. e. 10.500-ban egyenesen az Oroszlán csillagképre nézett.
    Marca najdemo na večernem nebu v bližini Device ozvezdje Lev z glavno zvezdo Regul. ▸ Márciusban az esti égbolton a Szűz közelében találjuk az Oroszlán csillagképet legfényesebb csillagával, a Regulus-szal.

    2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ Oroszlán
    Sonce v Levu ▸ Nap az Oroszlánban
    Luna v Levu ▸ Hold az Oroszlánban
    planeti v Levu ▸ bolygók az Oroszlánban
    v znamenju Leva ▸ az Oroszlán jegyében
    Luna v Levu kaže, da so vaša čustva ognjevita in strastna. ▸ A Hold az Oroszlánban arra utal, hogy tüzesek és szenvedélyesek az érzelmei.
    Vpliv Saturna v znamenju Leva ustvarja občutek negotovosti. ▸ A Szaturnusz az Oroszlánban a bizonytalanság érzését kelti.
  • Lingonēs -um, acc. -ăs, m Língoni, keltsko pleme na meji med Lugdunsko in Belgijsko Galijo med Senoni in Sekvani; njihovo glavno mesto Andematunnum, pozneje Lingones (zdaj Langres; v imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Lucan., Plin., T.; pozneje priseljenci v severno Italijo: L. Sg. Lingonus -ī, m Língon: Mart., T. Od tod adj. Lingonicus 3 lingónski: Plin., Mart.
  • Lugdūnum -ī, n Lugdún, kelt. mesto, poseb. glavno mesto Ambarov ob sotočju rek Arar in Rodan (zdaj Lyon): Plin., T., Suet. idr. Od tod adj. Lugdūnēnsis -e lugdúnski: provincia Plin., Suet., colonia Sen. ph., T., Gallia T., ara Iuv. posvečen Avgustu kot božanstvu v Lugdunu (po nekaterih izdajah acc. Lugudunensem aram). — Soobl. Lugdūnus -ī, m: Amm., Sid.
  • Lūtētia (Parīsiōrum) -ae, f Lutécija (Parízijcev), glavno mesto Parizijcev v Lugdunski Galiji na otoku reke Sekvane (zdaj Paris): C., Amm.
  • Lyncus (Λύγκος) Línkos

    1. m skitski kralj, ki ga je Cerera spremenila v risa (λύγξ), ker je skušal umoriti Triptolema: O., Hyg., Serv.

    2. f glavno mesto Linkestov v Makedoniji: L.
  • maestro mojstrski, izvrsten, odličen; glavni

    abeja maestra čebela matica
    escalera maestra glavno stopnišče
    llave maestra glavni ključ, odpirač, vetrih
    obra maestra mojstrsko delo
    viga maestra nosilni tram
  • Mandūbiī -ōrum, m Mandúbijci, galsko pleme; njihovo glavno mesto je bila Alesia Alezija (zdaj Alise): C.
  • mango moški spol roč, ročaj, držaj, locen; peresnik

    tener la sartén por el mango imeti glavno vodstvo
  • Maracanda -ōrum, n Marakánda (Marakánde), glavno mesto Sogdiane (zdaj Samarkand ob severni meji Turkestana): Cu.
  • Marruvium (Marrubium) -iī, n Marúvij (Marúbij), staro glavno mesto Marsov ob Fucinskem jezeru (zdaj S. Benedetto): Sil. Od tod adj. Marruvius 3 marúvijski, mársovski: gens V. marsovski narod, Marsi; subst. Marruviī -ōrum, m Marúvijci, preb. mesta Maruvija: Plin.
  • Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.
  • master1 [má:stə] samostalnik
    gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
    (tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
    britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
    umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
    univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
    britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
    pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

    the Master Kristus
    to be master of s.th. obvladati kaj
    to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
    to be master of one's time razpolagati s svojim časom
    to be master of o.s. obvladati se
    like master like man kakršen gospodar, tak sluga
    master and man gospodar in delavec (sluga)
    to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
    Master of Arts magister filozofije
    Master of Science magister naravoznanstva
    Master of Ceremonies šef ceremoniala
    Master of (the) Hounds vodja lova
    Master of the Horse dvorni konjar
    zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
    master mariner kapitan trgovske ladje
    ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
    glasba master chord prevladujoč trozvok
    master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
    tehnično master pattern vzorčni model
    zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
    master tooth podočnik (zob)
    master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
    tehnično master wheel glavno pogonsko kolo
  • material1 [mətíəriəl] pridevnik (materially prislov)
    materialen, snoven, gmoten; stvaren, telesen, fizičen; važen, bistven (to za)

    pravno material evidence glavno dokazno gradivo
    pravno material witness glavna priča
    slovnica material noun snovno ime
    tehnično material fatigue utrujenost materiala
    material defect napaka v materialu
    material science prirodoslovje
    ekonomija material goods materialne dobrine
  • Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.