Franja

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

kovínski adj. di metallo, in metallo, metallico:
kovinska industrija metallurgia
kovinska palica sbarra di metallo
kovinski glas voce metallica
kovinski izdelki prodotti metallici
kovinski sijaj lucentezza metallica
kovinska elektroda elettrodo metallico
kovinska žaga sega per metalli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovinski barometer (aneroid) barometro metallico, barometro aneroide
kovinski oksid ossido basico
kovinsko pohištvo mobili in metallo
gosp. kovinska mreža ramina
metal. kovinska paličica lingotto
kovinska plošča bandone
kovinska ploščica placca
metal. kovinski blok massello
kovinski listič lamella
kovinski obroč ghiera
kovinski trak (za zapiranje ipd. ) bindello, piattina
meh. kovinsko tesnilo riparella

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

krič|ati (-im) zakričati schreien, od besa: brüllen; na koga (jemanden) anschreien, einschreien auf, (nahruliti) anbrüllen; vsevprek: [durcheinanderschreien] durcheinander schreien; za kom: (jemandem) nachschreien
začeti kričati zu schreien anfangen, losschreien
običajno, veliko: herumschreien; zmerjaje: zetern; otroci: (rogoviliti) lärmen
kričati do onemoglosti sich müde schreien
kričati na ves glas sich die Kehle aus dem Hals schreien
kričati kot bi (človeku) kožo drli schreien wie am Spieß

kultivírati (-am) imperf., perf.

1. lavorare; coltivare:
kultivirati polja lavorare, coltivare i campi
kultivirati bombaž, pšenico, eksotične rastline coltivare il cotone, il grano, piante esotiche

2. ekst. coltivare:
kultivirati besedo coltivare la parola
kultivirati gibe, glas coltivare i movimenti, la voce

laterálen lateral; side

laterálni glas gramatika lateral
laterálna kapela side chapel
laterálna veja (v rodovniku) lateral branch
laterálna vrata side door

ljúdski people's, popular; folk(-); national

ljúdska demokracija people's democracy
ljúdska država people's state, republic
ljúdski blagor public welfare
ljúdska fronta zgodovina popular Front
ljúdska glasba folk music
ljúdski govornik popular speaker
ljúdski glas voice of the people
ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
ljúdska izdaja (knjige) popular edition
ljúdska kuhinja soup-kitchen
ljúdska noša national costume
ljúdska pesem folk song
ljúdski pesnik popular poet, national poet
ljúdska pripovedka folk tale
ljúdski ples folk dance
krajevni ljúdski odbor local people's committee
ljúdski izraz popular expression
ljúdska stranka people's party
ljúdsko štetje census
izvesti ljúdsko štetje to hold a census
ljúdski tožilec public prosecutor
ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
ljúdska knjižnica public library, free library
ljúdski upor revolution, rising
ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
ljúdska veselica public merrymaking
ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
ljúdsko zborovanje public meeting
ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

ljudstvo people; folk; nation; population; commons pl

široki sloji ljudstva the public at large
glas ljudstva the popular voice, the voice of the people

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

másten (-tna -o) adj.

1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi

2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso

3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda

4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio

5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)

melódičen mélodieux, mélodique

melodičen glas voix ženski spol mélodieuse
melodični interval intervalle moški spol mélodique
melodična linija ligne ženski spol mélodique

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

močàn fuerte, robusto, vigoroso

močan duh (vonj) olor m fuerte
močan glas voz f potente
močan jedec gran comedor m
močna kava café m cargado
močan motor motor m potente
močno povpraševanje (ekon) gran demanda f
močan prehlad fuerte resfriado m
močan promet tráfico m intenso
močni spol sexo m fuerte
močan tobak tabaco m fuerte
močan veter viento m fuerte (ali recio)
močno zdravilo remedio m enérgico
močni živci (fig) nervios m pl de acero
močan kot lev fuerte como un león
biti močan v estar fuerte en
ta je pa močna! ¡eso es un poco fuerte!

moč|en [ô] (-na, -no) stark, kräftig, kraftvoll; (izdaten) ergiebig, stark; (silovit) reakcija ipd: heftig, intensiv, von hoher Intensität; (zmogljiv) leistungsstark, šport spielstark, schlagstark, schlagkräftig
močen na domačem terenu heimstark
močen v napadu sturmstark
figurativno finančno močen finanzkräftig, kapitalkräftig
močen letnik po številu rojstev ein geburtenstarker Jahrgang
močen kot bik bullenstark, büffelstark
močen kot medved bärenstark
biti močen kot medved Bärenkräfte haben
močna ohladitev, padec cen … der Sturz (Kältesturz, Preissturz)
močna točka/stran die starke Seite
biti močen stark sein, pijača: es in sich haben
imeti močen glas eine starke Stimme haben, gut bei Stimme sein
imeti močne lase starken Haarwuchs haben
imeti močne živce gute Nerven haben, ein starkes Nervenkostüm haben
močni živci množina die Nervenstärke

môčen | močán (-na -o) adj.

1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte

2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico

3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente

4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa

6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte

7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti

9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso

mogoč|en [ó] (-na, -no)

1. (vpliven) mächtig

2. po velikosti: mächtig, wuchtig, gewaltig, stattlich, ansehnlich; po telesni moči: bärenhaft, stattlich, gewaltig, machtvoll
mogočen glas die Stentorstimme
mogočen človek eine Maschine

mogóčen (-čna -o) adj.

1. potente, forte:
imeti mogočne prijatelje avere amici potenti

2. (ki vzbuja pozornost zaradi razsežnosti, števila, intenzivnosti, pomembnosti) imponente, grandioso, possente, immenso, potente; importante; forte:
mogočna gora una montagna imponente
mogočna vojska esercito numeroso
mogočen glas voce possente, forte
mogočen dan giorno importante
mogočno oprsje šalj. senato

mošk|i² [ô] (-a, -o) maskulin, männlich; (možat) mannhaft; krojač, frizer ipd.: Herren-, Männer- (glas die Männerstimme, krojač der Herrenschneider, obisk der Herrenbesuch, oddelek die Männerstation, pevski zbor der Männerchor, svet die Männerwelt, družba die Herrengesellschaft, Männergesellschaft, šport dvojica das Herrendoppel, konfekcija die Herrenkonfektion, leta množina Mannesjahre množina, das Mannesalter, moda die Herrenmode, oblačila množina die Herrenbekleidung, Männerkleidung, obleka der Herrenanzug, roka die Männerhand, zadeva die Männersache, zveza der Männerbund, gospodinjstvo die Männerwirtschaft, ime der Männername, kolo das Herrenfahrrad)
dobivati moške poteze vermännlichen