Franja

Zadetki iskanja

  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • óster agudo; cortante; afilado ; (strog) severo, riguroso ; (trpek) acre, agrio ; (okus, vonj) acre ; (jed) picante ; (veter) ; cortante, recio ; (ovinek) cerrado ; (rob) vivo ; (mraz) penetrante ; (kis) fuerte ; (kritik) mordaz, cáustico ; (svinčnik, nož) afilado

    oster jezik lengua f mordaz
    oster naboj cartucho m con bala
    ostro nasprotje fuerte contraste m
    ostro nadzorstvo vigilancia f estrecha
    ostre poteze (obrisi) rasgos m pl (contornos m pl) muy acentuados
    oster sluh oído m fino
    ostro streljanje tiro m con bala
    ostro prijeti koga ser muy severo con alg
    ostro nadzirati vigilar estrechamente (ali de cerca)
    ostro streljati tirar con bala
    ostro se izraziti proti expresarse en términos muy duros contra
  • paladar moški spol nebo (v ustih); okus

    paladar blando mehko nebo
    paladar duro, paladar óseo trdo nebo
    hablar al paladar (de) komu povšeči govoriti
    tener un paladar muy fino biti velik sladokusec
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • pénasto adv.
    penasto stepsti (rumenjak) sbattere fino a rendere schiumoso (il tuorlo)
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • plato moški spol krožnik; skleda; skledica pri tehtnici; servirana jed; hrana

    plato del día (gotova) dnevna jed
    plato de dulce močnata jed
    plato fino, plato delicado delikatesa, poslastica
    plato fuerte, plato principal glavna jed
    plato llano, plato trinchero plitev krožnik
    plato petitorio nabiralni krožnik (za milodare)
    plato predilecto, plato favorito najljubša jed
    plato sopero, plato hondo globok krožnik
    hacer el plato hraniti koga
    nada entre dos platos malenkost
    pagar los platos rotos poravnati škodo, biti kaznovan (za tuje grehe)
  • ponížati (-am) | poniževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. abbassare

    2. ekst. umiliare, svilire, mortificare, prostrare, degradare

    B) ponížati se (-am se) | poniževáti se (-újem se) perf., imperf., refl. abbassarsi, degradarsi, umiliarsi:
    ponižati se do izsiljevalca abbassarsi al ricatto, fino a farsi ricattare
  • porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

    1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
    porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
    porabiti ves denar spendere tutti i soldi

    2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
    do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

    3. (oguliti) logorare (il vestito)
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?
  • poseb|en2 [é] (-na, -no)

    1. (konkreten) besondere (ein besonderer)

    2. (specialen) speziell, Sonder- (davek die Sondersteuer, odposlanec der Sonderbotschafter, ponudba der Sonderposten, das Sonderangebot, prodaja der Sonderverkauf, namembnost die Sonderwidmung, naloga der Sonderauftrag, želja der Sonderwunsch, oprema/izdelava po posebem naročilu die Sonderausstattung/Sonderanfertigung, obravnavanje die Sonderbehandlung, določilo die Sonderbestimmung, dovoljenje die Sondererlaubnis, izplačilo die Sonderzahlung, letalo die Sondermaschine), Spezial- (naprava das Spezialgerät, znanje das Spezialwissen, vozilo das Spezialfahrzeug)

    3. mimo pravila: Ausnahme- (tarifa der Ausnahmetarif); vlak, avtobus: außerfahrplanmäßig

    4. (izreden) besondere(r), außerordentlich, prijatelj, nasprotnik: ausgesprochen, erklärt; extra- (fino extrafein)

    5. (značilen) eigentümlich
    | ➞ → luč, nota, pozornost, sreča, posebno
  • poséči (-séžem) | poségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere la mano, allungare la mano; mettere mano a:
    posegel je na polico in vzel knjigo tese la mano fino allo scaffale per prendere un libro

    2.
    poseči nazaj risalire, ritornare indietro
    posegel je celih dvajset let nazaj ritornò indietro di ben vent'anni

    3. intervenire; interferire, intromettersi, immischiarsi; violare:
    poseči v razpravo intervenire nella discussione
    poseči vmes intromettersi
    gorska reševalna služba je pravočasno posegla il soccorso alpino è intervenuto tempestivamente
    posegati v pravice nekoga violare i diritti di qcn.

    4. pren. (uporabiti, uporabljati) servirsi di, ricorrere a; usare:
    pisatelj je po snov posegel v zgodovino per la materia lo scrittore ricorse ad avvenimenti storici
    poseči po skrajnih sredstvih ricorrere a mezzi estremi
  • poslédnji (-a -e) adj.

    1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
    poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
    poslednja, zadnja ura l'ora suprema
    časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
    knjiž. poslednji pozdrav vale lat.

    2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
    iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
    boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
    izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
    rel. poslednje reči le ultime cose
    rel. poslednja sodba giudizio finale
    rel. poslednje olje estrema unzione
    bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • prebádati (-am) | prebôsti (-bôdem) imperf., perf. trafiggere; trapassare; perforare:
    ekst. prebadati koga z očmi trafiggere qcn. con gli occhi
    mraz, ki prebada do kosti un freddo che penetra fino alle ossa
    besede, ki prebodejo srce parole che trafiggono il cuore
  • precediti glagol
    1. (o tekočini) ▸ átszűr
    precediti čaj ▸ teát átszűr
    precediti tekočino ▸ folyadékot átszűr
    precediti juho ▸ levest átszűr
    precediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gazo ▸ gézen átszűr
    precediti v posodo ▸ edénybe átszűr
    precediti v vrč ▸ korsóba átszűr
    precediti skozi sito ▸ szitán átszűr
    precediti skozi krpo ▸ ruhán átszűr
    precediti skozi filter ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűr
    precediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűr
    Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
    Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

    2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
    Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
    Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.
  • prék

    A) adv.

    1. oltre:
    priti prek andare, passare oltre

    2. di là

    B) prék prep.

    1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
    skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

    2. di traverso, trasversalmente:
    obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

    3. per:
    reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

    4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
    iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
    kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

    6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
    voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
    pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

    7. (za izražanj vmesnega člena) a:
    raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

    8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
    poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere
  • préko

    A) adv. oltre, di là:
    tam preko je Amerika di là è l'America
    ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

    B) préko prep.

    1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
    skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

    2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
    zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
    obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

    3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
    prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
    potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

    4. (za izražanje stanja) su, oltre:
    most preko potoka un ponte sul torrente

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
    kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

    6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
    pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
    ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

    7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
    opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

    8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
    poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
    ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
    pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
    pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.
  • prepíhati (-am) | prepihávati (-am) perf., imperf. soffiare per, attraverso; ripulire, purgare, depurare, spazzare (soffiando):
    burja je prepihala ulice la bora ha spazzato le strade
    burja nas je prepihala do kosti una bora che penetrava fino alle ossa
    prepihavati cev soffiare nel tubo (per pulirlo)
    ta avantura mu je pošteno prepihala žep un'avventura che gli ha vuotato le tasche
    prehlajen je, ker ga je prepihalo è raffreddato per aver preso un colpo d'aria
    vlak je prepihal več kot sto kilometrov il treno ha percorso più di cento chilometri
    metal. prepihavati bakrenec soffiare il minerale di rame