Franja

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pobótati to reconcile, to bring together

pobótati dva sovražnika to reconcile two enemies
pobótati ljudi med seboj to bring people together
pobótati se to become friends again, to come to an agreement
pobótati se s kom to make it up with someone, to come to a compromise with someone

pol² [ou̯]

1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
pol resnice die halbe Wahrheit

2.
eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb

3.
šport pol točke der Halbpunkt
glasba pol tona der Halbton
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung

4.
pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
čez pol strani halbseitig

5. prerezati:
čez pol durch die Mitte
na pol in zwei Hälften
zmanjšati na pol halbieren
deliti: pol-pol halbe-halbe

6.
figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)

polokati glagol
zlasti v leposlovju (spiti; zliti vase) ▸ szlopál, felszippant
Prejšnji večer je polokal dva litra črnega vina. ▸ Előző este két liter vörösbort szlopált be.

pomiríti apaiser, rassurer, tranquilliser, rassénérer , (bolečino) calmer ; (deželo) pacifier ; (osebe) réconcilier, raccommoder, rajuster , familiarno rabibocher ; (osebo) retenir; fléchir

pomiriti se se calmer, s'apaiser, se rassurer, se tranquilliser, se remettre, se rassénérer
pomiriti komu jezo, besnost fléchir la colère, la fureur de quelqu'un
pomiriti duhove calmer (ali apaiser, pacifier) les esprits
pomiriti dva prijatelja raccommoder deux amis
pomiriti se s kom faire la paix avec quelqu'un, se réconcilier avec quelqu'un
ta misel me pomirja cette idée me tranquillise
morje se je pomirilo la mer s'est calmée

pomíriti to appease, to tranquillize, to calm, to quiet; to placate; to reassure; to pacify; to soothe, to assuage; to allay

pomíriti koga s kom to reconcile someone with someone
pomíriti se to calm oneself, to calm down
pomíriti se s kom to become reconciled with someone
pomíriti se (z usodo itd.) to resign oneself to, to acquiesce (z in), to submit (z to), to give in; (nevihta) to subside, to settle, to abate, (veter) to drop
pomiri se! calm yourself!
ta vest me je popolnoma pomirila this news has completely set my mind at rest
pomíriti (spraviti) dva sovražnika to reconcile two enemies
pomíriti se s svojo usodo to resign oneself to one's fate
jeza se mu bo kmalu pomirila his anger will soon subside
pomíriti deželo to pacify a country

poroka samostalnik
1. (o zakonski zvezi) ▸ esküvő, házasságkötés, házasságFotografije so pricurljale v javnost le dobra dva tedna pred njeno poroko. ▸ A fotók mindössze két héttel az esküvője előtt szivárogtak ki.
Dogovorili so se za datum poroke in jo prijavili v cerkvi in na matičnem uradu. ▸ Megbeszélték az esküvő időpontját, majd bejegyeztették a templomban és az anyakönyvi hivatalban.
Povezane iztočnice: istospolna poroka, srebrna poroka, civilna poroka, cerkvena poroka, diamantna poroka, platinasta poroka, dogovorjena poroka

2. (združitev) ▸ házasság, frigyAnalitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev. ▸ Elemzők viharos politikai frigyre számítanak. A két párt szinte szöges ellentétben áll egymással a bevándorlók problémájával kapcsolatban.Če banki izpeljeta združitev, bo to največja bančna poroka doslej. ▸ Ha az egyesülés létrejön, ez lesz minden idők legnagyobb bankházassága.

potreb|en¹ [é] (-na, -no) nötig, notwendig, erforderlich, neobhodno: unumgänglich notwendig, unverzichtbar, [unerläßlich] unerlässlich, unabdingbar; skrb, pozornost ipd.: erforderlich, geboten; življenjsko lebensnotwendig
potreben pogoj eine notwendige Bedingung
za kaj potreben čas/denar/delo der -aufwand ( Zeitaufwand, Geldaufwand, Arbeitsaufwand)
der -bedarf (kisik Sauerstoffbedarf, prostor Raumbedarf, zrak Luftbedarf, moč Leistungsbedarf)
biti potreben notwendig sein, benötigt werden, čas, delo, denar: aufgewendet werden müssen
ali je bilo to potrebno? hat das sein müssen?
če bo potrebno wenn nötig, bei Bedarf, erforderlichenfalls
ukreniti vse potrebno Vorkehrungen treffen, alles Nötige veranlassen
ni potrebno, da … (er) braucht nicht zu …
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei

prekríti (-kríjem) | prekrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. coprire, ricoprire, velare:
prekriti stene s tapetami tappezzare le pareti
prekriti streho ricoprire il tetto

2. (pojaviti se na površju) coprire, ammantare, velare; seppellire:
sneg je prekril gore i monti sono ammantati di neve
grob je prekrila trava sulla tomba è cresciuta l'erba
marsikaj je prekrila pozaba tante cose sono rimaste sepolte dall'oblio
prekriti s trstjem incannucciare
metal. prekriti z bronzo bronzare
prekriti z lisami macchiettare
prekriti z madeži chiazzare
prekriti z oblaki annuvolare, coprire di nuvole

B) prekrívati se (-am se) imperf. refl.

1. sovrapporsi, combaciare; sporgere (di):
deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra ai bordi le tavole sporgono di due centimetri

2. (ujemati se, skladati se) corrispondere, concordare

3. coprirsi

prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode

privzémati (-am) | privzéti (-vzámem) imperf., perf. prendere, appropriarsi di, far proprio, assumere, accogliere:
priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov gli immigrati fecero propri la lingua e i costumi locali
gospodar je privzel dva nova pomočnika il padrone ha assunto due nuovi aiutanti

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pustíti (dopustiti) to allow, to permit, to suffer, to yield, not to mind, not to hinder; to let; (opustiti) to give up (ali over), to leave off; to desist from, to abstain from, to refrain from, to forbear; (zapustiti) to leave, to quit, to relinquish, to abandon, to forsake; (izpustiti, spustiti) to let go, to let fly, to let loose; (prenehati, nehati) to drop, to cease, to omit

pustíti delo (o delavcu) to strike, to go on strike, to come out (on strike)
ne pustíti not to allow, not to permit, not to suffer (ali tolerate), to prevent, to hinder
pustíti koga na cedilu to leave someone in the lurch, to forsake someone, to abandon someone
pusti to! leave it alone!, let it be!
pusti to meni! leave it to me!
pusti me pri miru! leave (ali let) me alone!
pusti, naj gre stvar svojo pot! let it take its course!
pusti to tu! leave that here!
pustite ga noter! let him come in!; let him in!
pustite mi, da premislim! let me think it over!
pusti vrata odprta! leave the door open!
pustimo to za prihodnjič! we will leave that for the next time!
pustite me samega! leave me alone!
pustimo to in govorimo o čem drugem! let's drop it and talk of something else!
mi lahko pustite te dokumente dan ali dva? can you let me have those documents for a day or two?
pustil se je oslepariti he let himself be taken in
pusti si časa za premislek! leave yourself time to think!
to me pusti hladnega it leaves me cold
pustil je, da so ga pretepli he let them beat him
pustíti za seboj to leave behind
moral sem pustíti denarnico doma I must have left my purse at home
pustil je vse druge tekmovalce daleč za seboj he has outdistanced (ali has outstripped) all the other competitors
pustíti si rasti brado to grow a beard
pustíti koga v negotovosti to keep (ali to hold) someone in suspense
pustíti iz vida to lose sight of
pustíti koga čakati (pol ure) to keep someone waiting (for half an hour)
pustíti komu proste roke glede... to let someone have a free hand as regards...
ne more pustíti pijače he cannot break himself of the habit of drinking
pustíti si svetovati to listen to advice
pustíti pri starem to stick to the old ways
to se mu mora pustíti you have to grant him that
pusti, da luč gorí leave the light on!
ne se pustíti videti to keep out of sight
živeti in pustíti živeti! live and let live!
ali pusti ali vzemi! take it or leave it!
pustite dve prazni vrsti! leave two lines blank (ali blank lines)!
je oče pustil kako sporočilo? has Father left a message?
računam nate, zato me ne puščaj na cedilu! I count on you, so don't let me down!
pusti, da kdo drug opravi to! (figurativno) ZDA let George do it!
pustíti stroje teči to let the engines rip
pusti te stvari, kakor so! leave these things as they are!
pustil sem, da je avto drvel s polno hitrostjo (pogovorno) I let her rip
pustíti vprašanje odprto to leave the question open

ratifikacija samostalnik
(potrditev; sprejetje) ▸ ratifikálás, ratiikációZa ratifikacijo sporazuma je glasovalo 33 poslancev, dva sta se vzdržala. ▸ A megállapodás ratifikálása mellett 33 képviselő szavazott, ketten tartózkodtak.

razdeli|ti (-m) deliti

1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen

2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln

razdeljen [ê] (-a, -o)

1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt

2. na več delov: unterteilt, gegliedert
razdeljen na polja gefeldert
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na prekate gekammert
razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt …

razpolovi|ti (-m) halbieren; (razdeliti na dva dela) zweiteilen

resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund