Franja

zweiwöchentlich dvotedenski, na dva tedna

двойчатка f dva zrasla ploda; par;
вилы-двойчатки dvoroge vile

двояко na dva načina, tako ali tako

напополам (lj.) na dva enaka dela

парный paren, sparan, dvovprežen, po dva in dva

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

a k, do, na, v, skozi, od, po, za, s

voy a Madrid grem v Madrid
a la mesa pri mizi
¡a comer! k mizi (obedu)!
a cinco leguas pet milj daleč
a las tres ob treh
a la entrega ob prejemu
de pies a cabeza od nog do glave
a pie peš
a caballo na konju, jež
a la antigua starinsko, staromodno
saber a limón imeti okus po limoni
a compás v taktu
dos a dos po dva in dva
paso a paso korak za korakom
a tres pesetas po tri pesete
¿a cómo? po čem?
a beneficio v korist
a su favor v njegov prid
a ruegos de su padre na očetove prošnje
a vuelta de correo z obratno pošto
a nado plavaje
a disgusto nerad
a decirlo así tako rekoč
a que torej
a pesar de kljub
a no ser así če temu ni tako
amo a la patria ljubim domovino
respeta a tu madre spoštuj svojo mater
enseñar a escribir učiti pisanja
jugar a los naipes karte igrati

aboníran

aboníran sedež booked seat
biti aboníran to subscribe (na to), to take
abonírani smo na dva časopisa we take two (news)papers
on je aboníran na zobobol (figurativno) he is never without a toothache

absorber [-be] verbe transitif vpi(ja)ti, vsrka(va)ti, vsesati, absorbirati; použiti, pojesti, popiti; figuré popolnoma zaposliti ali prevzeti

s'absorber zatopiti se, poglobiti se (dans v)
il absorbe deux litres de vin par jour popije dva litra vina na dan
ce travail m'absorbe beaucoup to delo me zelo zaposluje
toutes mes économies sont absorbées par cette dépense ta izdatek je požrl vse moje prihranke

accordare

A) v. tr. (pres. accōrdo)

1. spraviti, pomiriti:
accordare due avversari spraviti dva nasprotnika

2. glasba uglasiti, ubrati:
accordare un violino uglasiti violino

3. podeliti milost, pomilostiti:
il Presidente della Repubblica ha accordato la grazia a tre ergastolani predsednik republike je pomilostil tri kaznjence

4. odobriti:
accordare un prestito a qcn. odobriti komu posojilo

B) ➞ accordarsi v. rifl. (pres. mi accōrdo)

1. sporazumeti se, zediniti se:
accordarsi su un prezzo sporazumeti se o ceni

2. ujemati se:
due caratteri che si accordano perfettamente značaja, ki se odlično ujemata

accoucher [akuše] verbe transitif roditi; pomagati (ženski) pri porodu; populaire povedati, jasno se izraziti

accoucher avant terme prezgodaj roditi
elle accouchera dans 2 mois rodila bo čez dva meseca
elle a accouché d'un garçon, de jumeaux rodila je dečka, dvojčka
(familier) accoucher d'un roman policier napisati kriminalni roman
accouche (donc enfin)! povej (že vendar)!

adjoindre* [adžwɛ̃dr] verbe transitif pridružiti, priključiti, dodati, pridati; prizidati

adjoindre quelqu'un à quelqu'un koga komu kot, v pomoč dati
s'adjoindre quelqu'un pritegniti (si) koga, koga za pomoč vzeti
il a dû s'adjoindre deux collaborateurs moral si je za pomoč vzeti dva sodelavca

agréger [agreže] verbe transitif združiti v celoto; sprejeti, pridružiti, inkorporirati, pripustiti

agréger quelqu'un à la direction du parti sprejeti koga v vodstvo stranke
s'agréger pridružiti si
la troupe théâtrale s'est agrégé deux nouveaux acteurs igralska skupina si je pridružila, je sprejela dva nova igralca

agresser [agrɛse] verbe transitif napasti

deux voleurs m'ont agressé dva tatova sta me napadla

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

Anio, Aniēnis (iz prvotne sab. obl. Aniēn -ēnis, acc. Aniōnem le: Enn. ap. Serv.), m

1. Anien, Tiberin pritok s slovitimi slapovi pri Tiburu, ki se izliva pri Antemnah severovzhodno od Rima: Ci., L. idr. V obl. Aniēn: Ca. ap. Prisc., Stat. — Redka pesn. soobl. Aniēnus -ī, m Anien: Pr., Stat. — Od tod adj. Aniēnsis -e anienski: tribus Ci., L. anienska triba (na tiburskem ozemlju, po katerem teče Anien). Aniēnus 3 Anienov, anienski: aqua Ca. fr., fluenta V., unda Pr.; subst. Aniēnicola -ae, m f (Aniō in colere) Poanienec, Poanienka: Catilli Sil., nymphae Sil.

2. pren. Aniō Vetus in Aniō Novus Stari in Novi Anien, dva iz Aniena speljana vodovoda v Rimu: Front. (ki uporablja gen. Anionis, dat. Anioni), Anien novus Plin.; od tod: duae aquae Anionis Front.

Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.

1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.

2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.

3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.

1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.

2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.

articolare²

A) v. tr. (pres. articolo)

1. pregibati (ude):
articolare un dito pregibati prst

2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

1. stikati se (kosti)

2. deliti se:
l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

atmosferski pridevnik
1. (o plasti planeta) ▸ légköri, atmoszférikusVoda poleg odsevov ustvarja še druge atmosferske učinke. ▸ A víz a tükröződéseken kívül más légköri hatásokat is létrehoz.
Atmosferski podatki, ki jih bo oddajal satelit, bodo zelo koristni pri sestavljanju vremenskih napovedi. ▸ A műhold által továbbított légköri adatok nagyon hasznosak lesznek az időjárás-előrejelzések készítéséhez.
Povezane iztočnice: atmosferska kemija

2. (o vzdušju) ▸ atmoszférikus
Naravnost rečeno, Kusturica je ujel atmosferski ritem Casablance. ▸ Kusturica őszintén szólva megragadta Casablanca atmoszférikus ritmusát.
Pripoved je razdeljena na dva dela: atmosferski del, ko se mestu približuje orkan, ko napetost narašča, in drugi del, ki se zdi kot uresničitev najstrašnejše nočne more. ▸ Az elbeszélés két részre osztható: az atmoszférikus részre, amikor egy hurrikán közeledik a város felé, miközben a feszültség egyre nő, és a második részre, amely a legrémisztőbb rémálom megvalósulásának tűnik.

3. strojništvo (o napravi) ▸ atmoszférikusPri atmosferskem gorilniku je pretok zraka naraven, pri tlačnem pa je prisilen z ventilatorjem. ▸ Az atmoszférikus égőnél az égéshez szükséges oxigén magától, ventilátor támogatása nélkül áramlik be, míg a turbós égőnél ventilátor támogatása szükséges.To je eden najbolj odzivnih atmosferskih motorjev, kar sem jih kadarkoli vozil. ▸ Ez az egyik legérzékenyebb atmoszférikus motor, amit valaha vezettem.