Franja

mandō² -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.

marchand, e [maršɑ̃, d] adjectif trgovski, trgovinski; ki gre dobro v prodajo; dobre kakovosti; figuré, péjoratif kramarski; masculin, féminin trgovec, -vka; prodajalec, -lka; vieilli kupec, odjemalec

marchand ambulant, forain potujoči, sejmarski trgovec
marchand de bric-à-brac starinar
marchand de canons (péjoratif) tovarnar orožja za vojno
marchand en gros, en (au) détail trgovec na debelo, na drobno
marchand d'immeubles trgovec z nepremičninami
marchande féminin d'amour, de plaisir prostitutka
marchand interlope tihotapski, črnoborzijanski trgovec
marchand de livres d'occasion antikvar
marchande féminin de modes, de nouveautés modistinja, trgovka z modnimi novostmi
marchand de soupe (péjoratif) varčen, slab restavrater
marchand, e de quatre-saisons branjevec, -vka
commis masculin marchand trgovski nameščenec
navire masculin marchand, marine féminin marchande trgovska ladja, mornarica
prix masculin marchand kupna cena za trgovca, tovarniška cena
rue féminin, ville féminin marchande trgovska ulica, meste
vaisseau masculin marchand trgovska ladja

marmor -oris, n (m: Plin. Val.; izpos. gr. μάρμαρος bleščeča se skala)

1. marmor, kamen marmornjak: Q., Plin. idr., Ennius constitutus e marmore Ci., templum de marmore ponam V.; pesn. kamen nasploh: sibi proxima tangit corpora: marmor erant O., donec inhaerentem lacerae cervice iuvencae marmore mutavit O., quod (flumen) inducit marmora rebus O. prevleče stvari s kamenimi skorjami, oskorji stvari s kamnom.

2. pl.
a) vrste marmorja: Plin., Sen. ph.
b) marmorn(at)i balvani, marmorn(at)e plošče: Plin., Q., marmorum lapicidinae Plin. kamnolomi marmorja, marmorišča, locare secanda marmora H. dati marmorne balvane razrezati na plošče.

3. meton. iz marmorja narejene stvari
a) na drobno zmleta marmorna moka: Ca., Col., Plin.
b) marmornat miljnik: rus marmore tertio notatum Mart.
c) večinoma pl. α) dela, umetnine iz marmorja, marmorni spomeniki, marmorovine: Sen. ph., incisa notis marmora publicis H., Praxiteles marmore nobilitatus est Plin. β) marmorna poslopja: Mart. γ) marmornati podi, marmornata tla: Mart.
d) marmorna podoba: vultus in marmore supplex O., duo marmora O.; pl. o eni podobi: lacrimas marmora manant O.

4. metaf.
a) (pesn.) bleščeča morska gladina: Enn., Lucr., Sil., Val. Fl., lento luctantur marmore tonsae V., spumant vada marmore verso V., marmora pelagi Cat.
b) otrdelost konjskih sklepov: Veg. — Soobl. marmur, pl. marmura: Antonius Gnipho ap. Q.

menor manjši; mlajši; nepolnoleten; glasba mol

hermano menor mlajši brat
menor de edad nedoleten, nepolnoleten
un año menor que él leto mlajši kot on
al menor movimiento pri najmanjšem gibu
por menor v malem, posamezno; podrobno; obširno
comercio (al) menor trgovina na drobno
clérigos menores minoriti

mince² [mins]

1. prehodni glagol
(se)sekljati, razkosati, zmleti meso
figurativno olepšati, ublažiti

2. neprehodni glagol
vesti se prisiljeno

to mince one's words afektirano govoriti
not to mince one's words (ali matters) povedati brez ovinkov, naravnost povedati
to mince one's steps drobno hoditi, drobneti

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

minuto¹

A) agg.

1. majhen, droben:
denaro minuto drobiž
lettere minute drobna pisava

2. ekst. šibek, slaboten

3. nevažen, postranski

4. pren. nizek:
gente minuta ljudje nizkega stanu

5. pren. natančen, podroben

B) m

1. droben del:
commercio al minuto trgovina na drobno

2. drobnarija, drobnjakarstvo:
cadere nel minuto pretiravati v malenkostih
guardare per il minuto dlakocepiti

nare|zati [é] (-žem) aufschneiden, schneiden, na rezine: in Scheiben schneiden, na tenke rezine: hobeln, na kockice: würfeln, na paličice: stifteln
na drobno narezati [kleinschneiden] klein schneiden, schnippeln
vnaprej narezati vorschneiden
začeti narezati (načeti) anschneiden
tehnika längen; schneiden; (nasekati) [aufrauhen] aufrauen; sprengen

negoziante m, f trgov. trgovec, trgovka:
negoziante all'ingrosso grosist
negoziante al minuto detajlist, trgovec na drobno

omaric|a² ženski spol (-e …)
omarica za obvestila (zaprta oglasna deska) der Aushängekasten
elektrika elektronska omarica der Elektronikschrank
tipografija stavna omarica der Setzkasten
tehnika omarica za drobno orodje/drobne dele der Kleinteilespender
elektrika razdelilna omarica der Verteilerkasten
elektrika stikalna omarica der Schaltkasten
elektrika zvočniška omarica die Lautsprecherbox

oprem|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Ausrüstung (alpinistična Bergsteigerausrüstung, Kletterausrüstung, fotografska Fotoausrüstung, motociklistična Motorradausrüstung, potapljaška Taucherausrüstung, prvotna Erstausrüstung, rudarska Bergausrüstung, sabljaška Fechtausrüstung, filmska Filmausrüstung, športna Sportausrüstung, za taborjenje Campingausrüstung, temeljna Grundausrüstung); die Ausstattung (po naročilu Sonderausstattung, za dojenčka Babyausstattung, Säuglingsausstattung, prva/začetna Erstausstattung); (vsi dodatki) das Zubehör (avtomobilska Autozubehör, za taborjenje Campingzubehör); das Gerät (cerkvena Kirchengerät, bojna Kriegsgerät, radijska Sprechfunkgerät, radionavigacijska Funknavigationsgerät); tehnika die Einrichtung (radijska Funkeinrichtung, protipožarna Feuerlöscheinrichtung); tehnika die Anlage, Anlagen množina (varnostna Sicherheitsanlagen)
dodatna oprema der Rüstsatz, Nachrüstsatz, die Nachrüstung, ki se plača posebej: das Extra, Extras množina
jahalna oprema das Reitzeug
konjska oprema das Pferdegeschirr
pohodna oprema vojska das Marschgepäck
proizvodna oprema Betriebsmittel množina
vojaška oprema Militärgüter množina
omarica za drobno opremo der Kleinteilespender
stavba za opremo die Gerätehalle
letalstvo teža praznega letala z vso opremo das Rüstgewicht

oprsje samostalnik
1. (ženske prsi) ▸ kebelZvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.

pecívo (fino) pastry, pastries pl; fancy bread; Vienna bread; (žemlja) bun

čajno pecívo biscuits pl, fancy biscuits pl, fancy cakes pl, fancies pl
drobno pecívo small cakes pl

petty [péti] pridevnik (pettily prislov)
neznaten, nepomemben, droben, majhen; malenkosten, dlakocepski

navtika petty officer mornariški podčastnik
pravno, navtika petty average majhna havarija
pravno petty jury mala porota (12 članov)
pravno petty sessions proces brez porote, razprava pred mirovnim sodnikom
pravno petty larceny majhna tatvina
pravno petty offence majhen prekršek
ekonomija petty cash majhni zneski, črni fond
ekonomija petty wares (goods) drobno blago
petty princes kmetovalci

pisan² (-a, -o) barvno: bunt (z veliko barv buntscheckig, s pisanimi listi buntblättrig, pobarvan buntbemalt, v živahnih barvah kunterbunt), -Bunt- (peščenjak der Buntsandstein); (drobno lisast) gesprenkelt; (barvit) farbenreich, farb(en)freudig, farbfroh; krava, konj: scheckig
pisana krava die Schecke
pisan konj der Schecke
rastlinstvo, botanika Bunter (pisana bilnica Bunter Schwingel), Bunt- (pisana ovsika der Bunthafer), Gefleckter (pisana smetlika Gefleckter Augentrost)

písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
pisati francosko écrire en français
pisati z lahkoto écrire avec aisance
pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
pisati po nareku écrire sous la dictée
pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
pisati note écrire de la musique
pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
pisati s tiskanimi črkami écrire en script
pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
kako se pišete? quel est votre nom?

pleten¹ [ê] (-a, -o) s pletilkami: gestrickt (doma [selbstgestrickt] selbst gestrickt, ročno handgestrickt, strojno maschinengestrickt); Strick- (vzorec das Strickmuster, jopa die Strickjacke, lestev die Strickleiter, obleka das Strickkleid)
drobno pleten kleinmaschig
redko pleten grobmaschig
tehnika gewirkt
tehnika pleteni izdelki Wirkwaren množina

pormenor moški spol posameznost, podrobnost, detajl

al pormenor natančno
vender al pormenor prodajati na drobno
dar pormenores sporočiti podrobnosti

precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov

pripovedováti (-újem) imperf. raccontare, narrare; knjiž. contare, novellare:
pripovedovati kaj, o čem narrare qcs., di qcs.
pripovedovati na drobno raccontare per filo e per segno
pripovedovati pravljice favoleggiare, raccontare favole
pripoveduj to komu drugemu vai a raccontarla altrove
pren. pripovedovati kaj gluhim ušesom parlare al muro, al deserto