Franja

Zadetki iskanja

  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nôga pie m , (krak) pierna f

    lesena noga pierna (ali pie) de palo
    plavalna noga dedos m pl palmeados
    ploska noga pie plano
    umetna noga pierna artificial
    kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
    kepasta noga pie zambo
    krive noge, O noge piernas en O
    sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
    brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
    biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
    držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
    on je dober v nogah es un buen andador
    imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
    izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
    pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
    pasti na noge caer de pie
    postaviti se na lastne noge hacerse independiente
    pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
    stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
    z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
    stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
    pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
    podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
    vzeti pot pod noge ponerse en camino
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obdrž|ati (-im) držati

    1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
    obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
    obdržati položaj die Stellung halten
    obdržati v glavi im Kopf behalten

    2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

    3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

    4. (ne opustiti) beibehalten

    5. (ubraniti) položaj: behaupten
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • obdrž|ati se (-im se) držati se

    1. (ohraniti se) sich erhalten, erhalten bleiben (vitamini se obdrže die Vitamine bleiben erhalten)

    2. navzlic vsemu: sich behaupten, sich behaupten können

    3. (ostati) bleiben, sich halten; lepo vreme: anhalten
  • obljub|a ženski spol (-e …)

    1. das Versprechen (prazna ein leeres Versprechen; držati/izpolniti/prelomiti obljubo sein Versprechen halten/erfüllen/brechen), -versprechen (darilna Schenkungsversprechen, krstna Taufversprechen, zakona Eheversprechen, zvestobe Treueversprechen, ženitna Heiratsversprechen)
    velike/prazne obljube große/leere Versprechungen
    prelomitev obljube der Wortbruch
    prelomiti obljubo wortbrüchig werden, ein Versprechen nicht halten
    odlagati z obljubami (jemanden) vertrösten

    2. slovesna: das Gelöbnis, (zaobljuba) das Gelübde; (obet) die Verheißung

    3. da bo ugodeno: die Zusage, die Zusicherung
    |
    obljuba dela dolg man [muß] muss sein Wort halten/zu seinen Versprechungen stehen
  • obljúba promise; word; parole; pledge, arhaično plight

    držati (svojo) obljúbo to keep (ali to honour) one's promise, to keep one's word, to be a man of one's word
    držal je obljúbo he was good as his word
    izpolniti obljúbo to fulfil (ali to carry out) a promise
    to so prazne obljúbe these are empty promises
    preklicati svojo obljúbo to go back on one's promise; to break one's promise
    sklicevati se na obljúbo to hold (someone) to a promise, to claim something promised
    on je zelo radodaren z obljúbami he is lavish with his promises
    obljubiti in obljúbo držati je dvoje it is one thing to promise and another to perform
    izpolnila je obljúbo she carried out (ali fulfilled) her promise
  • obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

    ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
    obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
    dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
    dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
    držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
    zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
    odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
    obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho
  • obljubíti prometer

    kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
    trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
    obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
    obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir
  • obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

    obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
    obljúbiti zlate gradove to promise the earth
    obljubili so mi nagrado I was promised a reward
    on stori, kar obljubi he is a man of his word
    on stori več, kot obljubi he is better than his word
    obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips
  • obréd religija rite; ceremony, ceremonial

    brez obréda without ceremony
    cerkveni obrédi pl rituals pl
    krstni obréd baptismal rite
    grški pravoslavni obréd Greek rite
    rimskokatoliški obréd Roman rite, Latin rite
    pogrebni obréd burial rites pl, funeral rites
    nauk o obrédih ritualism
    opravljati obréd, držati se obréda to ritualize
  • óder (gradbeni, zidarski) scaffolding, scaffold; (gledališki) stage, pogovorno, humoristično the boards pl; (šolski) platform; (govorniški) platform, rostrum, hustings, tribune

    mali (gledališki) óder little theatre
    sramotni óder pillory
    krvavi óder (morišče) scaffold
    viseči óder (npr. za pleskanje hiše ipd.) cradle
    mrtvaški óder catafalque
    ležati na svečanem mrtvaškem odru to lie in state
    postaviti na sramotni óder to pillory
    postaviti na gledališki óder (uprizoriti) to stage, to present, to produce
    držati se na odru (o gledališčki igri) to continue a successful run
  • odprt (-a, -o) offen, geöffnet; (nezaklenjen) unverschlossen; figurativno (dostopen) aufgeschlossen, področje: erschlossen, zugänglich; oči: offen
    na široko odprte geweitet
    (od strahu schreckgeweitet); pravo postopek: anhängig; -offen (proti svetu weltoffen, za prodajo verkaufsoffen, pozimi winteroffen); -fähig (za spremembe veränderungsfähig, za stike kontaktfähig)
    na novo odprt [neueröffnet] neu eröffnet
    sezonsko odprt lokal: mit Saisonbetrieb
    biti odprt offen sein, vrata ipd.: aufstehen, [offenstehen] offen stehen
    ostati odprt [offenbleiben] offen bleiben, aufbleiben
    držati odprto aufhalten
    pustiti odprto auflassen, [offenlassen] offen lassen, [offenhalten] offen halten
    odprto od … do Öffnungszeit von … bis …, Geschäftszeit von … bis …
  • oklepati se česa kot pijanec plota frazem
    (močno vztrajati pri čem) ▸ ragaszkodik, mint részeg a kerítéshez
    Ljudje se kot pijanec plota oklepajo vsega, kar diši po zmagi, uspehu. ▸ Az emberek, mint részeg a kerítéshez, ragaszkodnak mindenhez, aminek győzelem- vagy sikerillata van.
    Sopomenke: držati se česa kot pijanec plota
  • osta|ti (-nem) ostajati

    1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
    ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
    v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
    ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

    2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
    ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
    ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
    ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
    ostati neizkoriščen brachliegen
    ostati nekaznovan frei ausgehen
    ostati pri stvari bei der Sache bleiben
    ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
    ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
    ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
    ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

    3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
    ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
    da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur
  • ozádje background; back; rear

    držati se v ozádju to stay (ali keep) in the background, (figurativno) to take a back seat
    postaviti v ozádje to put (ali to place) in the rear
    umakniti se v ozádje to recede into the background
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare