Franja

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

porcellus -ī, m (demin. k porcus) prašiček, pujsek, cecátnik:

1. domači: Petr., Mart., neque porcellus a matre opprimatur Varr., item viverra porcelli modo inassata Plin., deinde in haedo expertus, postquam is quinque horas protraxit, iterum ac saepius recoctum porcello obiecit Suet., simulationis causa scrofam porcellos habentem occidit Hyg.

2. divji: nam, simul exieris pastum cum tenero grege, aquila est parata rapere porcellos tibi Ph.

poučeváti

poučeváti koga v čem to instruct someone in something; to give lessons; to give instruction; to teach; (kot domači učitelj) to tutor; to coach, to drill
on dobro poučuje he is a good teacher

prikovánost (-i) f attacco, aggancio; pren. attaccamento, legame, vincolo:
prikovanost človeka na domači kraj attaccamento dell'uomo al luogo natio

prodotto m

1. izdelek, proizvod, produkt:
i prodotti dell'artigianato obrtni izdelki
prodotti alimentari jestvine
prodotti di bellezza kozmetični izdelki

2. ekon. proizvod:
prodotto nazionale lordo bruto domači, nacionalni proizvod

3. pren. plod:
prodotti della fantasia plod domišljije

4. mat. produkt; zmnožek; rezultat

5. med. izločanje (žleze)

prog|a³ [ó] ženski spol (-e …) železniška, avtobusna, letalska: (linija) die Linie (glavna Hauptlinie, tovorna Güterverkehrslinie, železniška Eisenbahnlinie)
letalska proga Fluglinie
(notranja/domača Inlandslinie, let na domači progi der Inlandflug, let na kratki progi Kurzstreckenflug)
parniška proga Dampferlinie
železnica vozovnica za vse proge die Gesamtnetzkarte, Netzkarte

proizvòd (-óda) m prodotto; ekst. bene; pren. opera:
finalni (končni) proizvod prodotto finito
industrijski (tovarniški), serijski proizvod prodotto industriale, prodotto di serie
kovinski, mlečni, tobačni proizvodi prodotti metallici, latticini, tabacchi
proizvodi za široko potrošnjo beni di consumo
kmetijski, obrtni proizvodi prodotti agricoli, dell'artigianato
literarni, umetniški proizvod opera letteraria, artistica
ekon. bruto domači proizvod, BDP prodotto interno lordo, PIL

ptíč (-a) m

1. uccello:
ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
ptiči pevci uccelli canori
kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
čuden ptič un tipo strano, strambo
nočni ptič nottambulo
ne ptič ne miš né carne né pesce
ptič letalec uccello nidifugo
biti gol kot ptič essere povero in canna
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile

raviol samostalnik
ponavadi v množini (vrsta testenine) ▸ ravioli

rezánci rèzānācā m mn. rezanci: juha s -ncima; rezanci od pšeničnoga brašna; duvan rezanac domači tobak (ki si ga pridelovalec sam reže); kidati se na -e zelo se jeziti

rokometaš samostalnik
(športnik) ▸ kézilabdázóPovezane iztočnice: desnokrilni rokometaš, krilni rokometaš, levokrilni rokometaš

sēd-itiō -ōnis, f (sēd¹ I. in itiō: īre) „razhod“, „razhajanje“, od tod

1. razpor, spor, razprtija, neskladje, nesoglasje, prepir, nesloga, svaja, zdraha ipd.: PL., TER., SUET. idr., domestica L. domači, brat(ov)ski razpor (naspr. fraterna concordia), crescitque favore turbida seditio (sc. deorum) O., nostrisque ductum seditionibus bellum resedit H.

2. occ.
a) (politični) spor, razpor, razdor, politično nesoglasje, strankarski razdor, spremembe v stranki, strankarski premet: ea dissensio civium, quod seorsum eunt alii ad alios, seditio dicitur CI., facultas ... seditionis ac discordiae concitandae CI., multae etiam e re publica seditiones sunt factae CI., seditio inter belli pacisque auctores orta in Sabinis L., duobus tribunis plebis per seditionem creatis CI., seditionibus tribuniciis atrociter res publica agitabatur S.
b) upor, upiranje, vstaja, metež, odpor, punt, rebeljon, revolt(a) (poseb. v vojski): Q., VELL., FL., IUST. idr., seditionem facere C., seditionem conflare CI., seditionem concire L., seditionem coeptare, efferre, componere (gl. pod compōnō) T., seditionem civilem componere SUET., veluti magno in populo cum saepe coorta est seditio V., seditione, dolis, scelere ... Iliaeos intra muros peccatur et extra H., ne qua ex eo negotio seditio oriretur S., ne qua seditio aut bellum oriretur S., ea contentio cum prope seditionem veniret L., iam prope seditionem res erat CU., seditiones urbanae AUCT. B. ALX., Aetoli erant in seditionibus L., atrox seditio militum L., seditio militiaris L., magnam seditionem in castris inter milites esse factam CI., ne qua in castris ... vulgi seditio oreretur C.; pooseb. kot spremljevalka boginje Fame (Govorice): Seditio repens O.; meton. uporniki, vstajniki, puntarji, rebeli, rebelanti: stupente ita seditione L.

3. metaf. (o neosebnih subj.) burnost, razburjenost, razdraženost, nemir, vznemirjenost, razvnetost: iracundiam dissidentem a ratione seditionem quandam animi ducebat CI., intestina corporis seditio L., seditio tori STAT., maris STAT. vzburkanost; šalj.: seditionem facit lien, occupat praecordia PL.

slína (-e) f

1. saliva; bava:
(penasta) slina na ustih bava alla bocca
vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
požirati sline aver l'acquolina in bocca

2. ekst. bava, sbavatura:
polževa slina la bava delle lumache
slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)

sprehòd (-óda) m

1. passeggiata, passeggio, spasso, giro

2. ekst. pren. breve rassegna, giro d'orizzonte:
sprehod po domači književnosti un giro d'orizzonte nella nostra letteratura

suōlo m

1. tla:
stramazzare al suolo pasti, zgruditi se na tla

2. pren. knjižno kraj; dežela:
suolo natio domači kraj

3. nareč. sloj

tísk (-a) m

1. stampa:
dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

2. ekst. stampa:
zakon o tisku la legge sulla stampa
svoboda tiska libertà di stampa
mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
dnevni (informativni)
tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
barvni tisk stampa a colori
drobni tisk a caratteri piccoli
enostranski tisk foglio volante
globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
knjižni tisk stampa tipografica
negativni tisk negativa
offsetni tisk stampa offset
periodični tisk stampa periodica

trapillo moški spol

de trapillo v domači obleki; slabo oblečen

trener samostalnik
(kdor trenira športnike) ▸ edzőReprezentančni trenerji so zelo zadovoljni z dosedanjimi pripravami in zagnanostjo tekmovalcev, a pravi pokazatelj dela bodo tekme na snegu. ▸ A válogatott edzői nagyon elégedettek az eddigi felkészüléssel és a versenyzők lelkesedésével, de a legjobban majd a havon zajló versenyek tanúskodnak a munkáról.

trg² moški spol (-a …) (tržišče) der Markt (denarni Geldmarkt, devizni Devisenmarkt, domači Inlandsmarkt, Evropski skupni Europäischer Binnenmarkt, knjižni Büchermarkt, mlečni Milchmarkt, notranji Binnenmarkt, sivi Graumarkt, stanovanjski Wohnungsmarkt, svetovni Weltmarkt, kapitala Kapitalmarkt, mesa Fleischmarkt, s sužnji Sklavenmarkt, surovin in polizdelkov Beschaffungsmarkt, umetnin Kunstmarkt, vrednostnih papirjev Effektmarkt)
gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
proizvodnja za trg die Marktproduktion
usmerjen na trg marktorientiert
delitev trga die Marktaufteilung
politika odprtega trga die Offenmarktpolitik
cena na trgu der Marktpreis
cena na svetovnem trgu der Weltmarktpreis
trgu primeren proizvodnja: marktgerecht
običajen na trgu marktgängig
dati na trg herausbringen

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables