savage1 [sǽvidž]
1. pridevnik (savagely prislov)
divji, divjaški; neciviliziran, primitiven; neobdelan, pust; okruten, neusmiljen, grob, grozovit, brutalen, razbrzdan; besen (with na)
savage beasts divje, neukročene živali
a savage revenge okrutno, grozovito maščevanje
savage scenery divja pokrajina
savage tribes divja, primitivna plemena
to grow savage pobesneti, ujeziti se
2. samostalnik
divjak, barbar; brutalnež, surov (grob) človek, grobijan; divja žival (ki grize, zlasti konj)
Zadetki iskanja
- scōpa1 -ae, f (gl. scamnum)
1. vejica, odrastek, mladika, poganjek, prot(ek), svežica: scopa regia ali pl. scopae regiae PLIN. (bot.) kozji rep, metlika ali divje konoplje (Chenopodium scoparia LINN.); češče pl. o vejicah, odrastkih raznih rastl.: NAEV. AP. P. F., CAT., PLIN. idr., tentoriolis ex arundinibus scopisque contextis AUCT. B. AFR.
2. meton. pl. scōpae -ārum, f
a) metla: Q., PLIN., MART. idr., cape illas scopas, converre PL., unae scopae VARR. ena metla, vilibus in scopis ... quantus consistit sumptus? H., argentum ... scopis coepit everrere PETR.; sg.: scopabo eam in scopa terens VULG.; preg.: scopas dissolvere CI. metlo dajati narazen = delati nered; od tod scopae solutae CI. EP. narazen dana (raztrgana, razcufana, razcefrana) metla = bebast in zanikrn (malovreden) človek.
b) sveženj (butara) protja: VEG. - selvaggio
A) agg. (m pl. -gi; f pl. -ge)
1. divji; neobljuden (tudi ekst.):
animali selvaggi divje živali
landa selvaggia divja pokrajina
2. surov, neotesan
3. divji, neomikan
4. pren. surov, okruten, divjaški; silovit, divji:
assassinio selvaggio divjaški umor
passione selvaggia divja strast
5.
sciopero selvaggio divji štrajk
B) m (f -gia; m pl. -gi; f pl. -ge)
1. divjak
2. robatež, odurnež, odljudnež - selvatico
A) agg. (m pl. -ci)
1. divji:
erbe selvatiche divje trave
cavallo selvatico divji konj
2. odljuden, robat, osoren
B) m
1. vonj, okus po divjadi
2. lovstvo divja žival - silvāticus 3 (silva)
1. gozden: falces Ca., Varr.
2. metaf. v gozdu rastoč, v gozdu živeč, samorasel, samorašč, divji: laurus Ca., pirus Varr., sues Varr. ap. Non. divje svinje, črna divjačina, porcus Petr., mus Plin. - sovrážiti (-im)
A) imperf.
1. odiare, detestare:
divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore
2. detestare, aborrire, non sopportare:
narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni
B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa - Sturm, der, (-/e/s, Stürme) vihar (tudi figurativ); (Gewitter) nevihta; Sport napad; Heerwesen, Militär juriš, napad; auf Karten: naval; Wein: mlado vino; Sturm und Drang viharništvo; ein Sturm im Wasserglas vihar v kozarcu vode; Sturm laufen gegen napadati (kaj); Sturm läuten divje zvoniti; auf Sturm stehen napovedovati vihar; im Sturm erobern bliskovito hitro osvojiti; zum Sturm blasen dati znak za alarm
- svinj|a ženski spol (-e …)
1. das Schwein
doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
vodeča svinja die Bache
kmečka pasma svinj das Landschwein
pasme svinj Schweinerassen množina
gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
lov na divje svinje die Saujagd
2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein
3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl
4. tehnika (nasedlina) die Sau
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen - svínja zoologija sow; swine; (za zakol) hog
divja svínja boar
morska svínja porpoise, dolphin; figurativno (lump) swine, hog, filthy (ali dirty) person, mean fellow
svínj! (figurativno) (filthy) swine!
hrana za svínje pig food, food for pigs, pigswill
lov na divje svínje boar hunt - syreon -ī, n (tuj. σύρεον) bot. síreon, sicer tordōlon (seme divje kumine (konjske kumine) imenovana rastl., po drugih seme rastl. cirmet (starejše orjašica): tordylon alii semen silis esse dixerunt, alii herbam per se, quam et syreon vocaverunt Plin.
- têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - teres -etis, abl. -etī (terere; pravzaprav „otrt“, „ostrugan“)
1. (za)sukan, gladko okrogel, podolgovato (podolgasto) okrogel, okroglast, okrogličast, ovalen, valjast, óblast: virga, fusus O., stipites C., hastile, mucro V., oliva (palica iz divje oljke) V., lapilli O., gemma V. (valjasto) (iz)brušen dragulj; occ.
a) sploh okrogel: gutta, orbis Aus.
b) kodrast: coma Varr. ap. Non.
c) gladek: filum Plin.
d) trdno (za)sukan, trdno (z)vit, trdno (s)pleten: habenae V., zona O., plagae H., mitra Cl.
2. metaf.
a) (o udih) kakor stružen (strugan), gládek (gladák), zakrožen, vitek, mesnat, čvrst, mišičast: cervix V., Lucr., collum O., sura H., digiti O., membra Suet., crura Porph., puer H.; od tod: (sc. Stoicus) sapiens in se ipso teres atque rotundus H. v vseh pogledih (na vse strani) uglajen.
b) zakrožen, izoblikovan, dovršen, okusen: oratio Ci., aures Ci. tenkoslušna, pretanjena, s prefinjenim posluhom (okusom), Ciceroni mollius teretiusque visum (sc. est) … fretu scribere quam freto Gell.; subst.: scita et teretia Critolaus (sc. dicebat) Gell. Kritolajev govor je bil umetniško dovršen in zaokrožen. - torve [tɔrv] adjectif poševen; preteč
regarder quelqu'un d'un œil torve koga po strani in preteče pogledati
regard masculin torve preteč, divji pogled
yeux masculin pluriel torves divje, grozeče oči - torvus 3 (indoev. kor. morda *tergu̯-, *tr̥gu̯- groziti, pretiti, strašiti; prim. skr. tarjati (on) preti, grozi, gr. τάρβος strah, ταρβέω (u)strašim, stvnem. drouwen, nem. drohen)
1. divji, srdit, srep, strašen, grozen, hud, strog, osoren, mračen, krut, surov: Val. Fl., Sen. ph., Val. Max., Cl., Arn. idr., oculi O., Q., adspicit hunc torvis (sc. oculis) O., vultus V., facies O., torvaque nescioquid forma minantis habet? O., nec sedeo torva O., aspectus equi Plin., senex (= Charon) Pr. strogi, angues V., draco Ci. poet., torva bos V., Medusa O., cometes torvo visu Plin., corpus visu torvum T., Macedonum acies torva Cu., proelia Cat., vox torvior Ap., tuba rudore torvior Ap.; adv. acc. n. sg. torvum in pl. torva: torvum clamare V. divje vpiti = rjuti, variis vocibus sonare torvum Amm., torvum renidens Sil., torvum lacrimans Stat., torva tueri V.; pesn. (v pozitivnem pomenu) resen, moški: Maro Stat., voluptas Cl.
2. metaf. rezek, trpek (o vinu): torva fiunt vina Plin. - tribu [tribü] féminin pleme; familier, péjoratif velika družina; klika
tribus nomades nomadska plemena
tribu sauvage, primitive divje, primitivno pleme
la tribu (péjoratif, littéraire) družba - ululātus -ūs, m (ululāre) tuljenje, tulež, divji vik in krik živali in ljudi, divje kričanje, divje vpitje, javk, javkanje, tarnanje, vekanje, cviljenje: Cu., Stat., Amm., Lact. idr., luporum Ap., Aug., maestos ululatus edere Plin. otožno tuliti (o psu), ululatus terni (pri čaranju) O., ululatu atria complent O., consonuisse ululatibus theatrum T. da je (za)hrumel divji krik po gledališču, victoriam conclamant atque ululatum tollunt C., ululatus nocturni L. ali acuti Cat., Bacchëi O., ululatūs ore edere V. začeti narek (naricanje), narekati, naricati (za umrlim), ululatus femineus V. ali feminarum Plin. iun., T. tarnanje, javkanje, javk.
- vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]močan vonj ▸ erős szagV prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.nežen vonj ▸ lágy illatneprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szagzatohel vonj ▸ áporodott szagoster vonj ▸ éles szagomamen vonj ▸ bódító illataromatičen vonj ▸ aromás illatsvež vonj ▸ friss illatsladek vonj ▸ édes illatvonj po bencinu ▸ benzinszagvonj po morju ▸ tengerillatvonj po kavi ▸ kávéillatvonj se širi ▸ szag árad, illat áradPo zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérezzavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagolvonj vrtnic ▸ rózsaillatZaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.vonj parfuma ▸ parfümillatvonj znoja ▸ izzadságszagvonj hrane ▸ ételszagvonj po dimu ▸ füstszagvonj po znoju ▸ izzadságszagopojen vonj ▸ kábító illatprijeten vonj ▸ illat, kellemes illat
2. (dišava) ▸ illatnov vonj ▸ új illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.moški vonj ▸ férfi illatV septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.ženstven vonj ▸ nőies illatcvetni vonj ▸ virágillatcvetlični vonj ▸ virágillatodišaviti se z vonjem ▸ kontrastivno zanimivo illatosítja magátuporabljati vonj ▸ illatot használvonj za moške ▸ férfi illatvonj za ženske ▸ női illatvonj z notami ▸ jellegzetes illatOrientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.
3. (voh) ▸ szaglásčut za vonj ▸ szaglásizguba vonja ▸ szaglás elvesztéseTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.razvit vonj ▸ szaglást kifejlesztPes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.vonj in sluh ▸ szaglás és hallás
4. (o občutku) ▸ illat, szagdati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglikPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot árasztimeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatosVečsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érezV zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.vonj življenja ▸ életszagvonj smrti ▸ halálszagvonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szagavonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szagaAmerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illataZelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét. - wild divji; Pflanzenkunde samorasel; See, Wetter: viharen; Blick: srep; figurativ divji, neukročen; Wilder Apfel Pflanzenkunde lesnika; Wilde Birne Pflanzenkunde drobnica; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika; der wilde Mann divji mož; wildes Fleisch Medizin divje meso; wilde Deponie divja/neurejena deponija; wilde Ehe konkubinat, divji zakon; wilder Jäger divji lovec; wilder Westen Divji zahod; wie wild kot divje/divji; wild sein Kinder: divjati; wild sein auf biti (ves) divji/nor na; wild werden podivjati, figurativ popeniti; es wild treiben divjati; halb so wild saj ni tako hudo
- word1 [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje
the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti - xyris -ridis, acc. -rim, f (tuj. ξυρίς) bot. ksírida, vrsta divje perunike: sunt qui silvestrem xyrim vocent Plin.