Franja

Zadetki iskanja

  • okoli3 [ó] predlog:

    1. krajevno: um … (herum)
    drug okoli drugega umeinander
    okoli pasu um die Mitte, um die Taille
    okoli sveta (rund) um die Welt
    okoli vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okoli vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
    okoli srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
    okoli ustja geografija im Mündungsgebiet
    vrteti se okoli česa sich drehen um
    dati eno okoli ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
    dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen
    figurativno kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
    metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
    oviti okoli mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
    tolči okoli sebe um sich schlagen

    2. časovno:
    okoli petih gegen fünf Uhr
    okoli srede dneva so um die Tagesmitte
  • okrog3 [ó] predlog:

    1. krajevno: um … (herum)
    drug okrog drugega umeinander
    okrog pasu um die Mitte, um die Taille
    okrog sveta (rund) um die Welt
    okrog vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okrog vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
    okrog srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
    okrog ustja geografija im Mündungsgebiet
    vrteti se okrog česa sich drehen um
    dati eno okrog ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
    dobiti eno okrog ušes eine gescheuert kriegen
    figurativno kot maček okrog vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
    metati denar okrog sebe mit Geld um sich werfen
    oviti okrog mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
    tolči okrog sebe um sich schlagen

    2. časovno:
    okrog petih gegen fünf Uhr
    okrog srede dneva so um die Tagesmitte

    3.
    tehnika gibanje okrog prečne osi die Nickbewegung
    navor okrog prečne osi das Nickmoment
    vrtenje okrog prečne osi das Nicken
  • olájšati (bolečino) soulager, adoucir, calmer, apaiser ; (težo) alléger (tudi figurativno) , diminuer ; (nalogo) faciliter, rendre plus facile ; (vest) décharger

    olajšati se s'alléger
    olajšati komu bolečine, trpljenje soulager (ali adoucir, calmer, apaiser) la souffrance à quelqu'un
    olajšati prehod čez reko faciliter (ali rendre plus facile) le passage de la rivière
    olajšati plačevanje donner des facilités de paiement
    olajšati si tovor alléger (ali diminuer) sa charge
    olajšati si delo s stroji se faciliter le travail à l'aide de machines
    olajšati si srce z govorjenjem, z jokom se soulager le cœur en parlant, en pleurant
    olajšati si vest décharger sa conscience
    v temni ulici so ga olajšali za denar il a été soulagé (ali délesté) de son argent dans une rue sombre
    olajšati se (opraviti potrebo) familiarno se soulager
  • olájšati (-am) | olajševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alleviare, mitigare, diminuire (dolore)

    2. alleggerire, sgravare (del peso):
    pren. olajšati koga za denar alleggerire uno del portafoglio, derubare qcn.

    3. agevolare, facilitare, rendere più facile:
    olajšati uvoz facilitare, agevolare le importazioni

    B) olájšati se (-am se) | olajševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. pren. sgravarsi, alleggerirsi

    2. pog. fare i propri bisogni

    C) olájšati si (-am si) | olajševáti si (-újem si) perf., imperf. refl. sgravarsi, alleggerirsi:
    pren. olajšati si vest sgravarsi la coscienza
  • opeháriti tromper, duper, berner, jouer, leurrer, escroquer, frustrer quelqu'un de quelque chose ; familiarno avoir, posséder, rouler, filouter

    opehariti dediča za njegov delež frustrer un héritier de sa part
    opehariti koga za denar escroquer de l'argent à quelqu'un
    opehariti kupca rouler un acheteur
    pustiti se opehariti se laisser leurrer (ali duper, berner, jouer)
  • opera samostalnik
    1. (umetniško delo) ▸ opera
    Verdijeva opera ▸ Verdi-opera, Verdi operája
    komorna opera ▸ kamaraopera
    baročna opera ▸ barokk opera
    V baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.
    premiera opere ▸ opera premierje, opera ősbemutatója
    uprizoritev opere ▸ opera előadása
    izvedba opere ▸ opera előadása
    ljubitelji opere ▸ operakedvelő
    arija iz opere ▸ operaária
    napisati opero ▸ operát megír
    Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.
    peti v operi ▸ operában énekel
    libreto opere ▸ operalibrettó
    nacionalna opera ▸ nemzeti opera
    opera v treh dejanjih ▸ opera három felvonásban
    Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

    2. (zgradba) ▸ opera, operaház
    pariška opera ▸ párizsi opera, párizsi operaház
    sydneyjska opera ▸ sydney-i operaház
    nacionalna opera ▸ nemzeti operaház
    poslopje opere ▸ opera épülete
    Več tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.
    obnova opere ▸ operaház felújítása
    Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.
    obiskovalci opere ▸ opera látogatói
    Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
    Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

    3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
    V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
    Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
    V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.
  • oponêsti reprocher

    oponesla mu je denar, ki ga je bil zapravil elle lui reprocha l'argent qu'il avait dépensé
  • osamosvojitev samostalnik
    1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenség
    obletnica osamosvojitve ▸ önállóság évfordulója, függetlenség évfordulója
    razglasitev osamosvojitve ▸ önállósága kikiáltása, függetlenség kikiáltása
    osamosvojitev države ▸ ország önállóvá válása
    referendum o osamosvojitvi ▸ az önállóságról szóló népszavazás, az önálló országért tartott népszavazás, kontrastivno zanimivo függetlenségi népszavazás
    vojna za osamosvojitev ▸ az önállóságért folytatott harc
    To je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

    2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés
    denarna osamosvojitev ▸ monetáris függetlenség
    ekonomska osamosvojitev ▸ gazdasági függetlenség
    8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

    3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
    K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.
  • oskúbsti (perutnino) to pluck, to deplume

    oskúbsti koga za denar to fleece someone of his money
    pošteno koga oskúbsti (figurativno) to fleece someone well and truly; (preveč zaračunati) to overcharge (someone)
    oskúbsti perje, dlako to strip of feathers, hair; zastarelo, pesniško to displume
    oskúbsti odjemalca (figurativno) to fleece a customer
  • pálec (prst, mera) pouce moški spol

    palec na nogi (gros) orteil moški spol
    imeti pod palcem avoir beaucoup d'argent, être riche
    sesati si palec sucer son pouce
    vrteti palce (v brezdelju) se tourner (ali se rouler) les pouces, se les rouler
    težko mu gre (denar) izpod palca il ne dépense pas facilement son argent, familiarno il est dur à la détente
  • pálec (dedo m) pulgar m

    palec na nogi el dedo gordo del pie
    držati palce (figo) za koga desear suerte a alg
    imeti pod palcem tener (mucho) dinero
    težko mu gre (denar) izpod palca no se desprende fácilmente del dinero
    vrteti palce (fig) estar mano sobre mano
  • papirnat (-a, -o)

    1. Papier- (denar das Papiergeld, robček das Papiertaschentuch, figurativno tiger der Papiertiger, zmaj der Papierdrachen, brisača das Papiertuch, Papierhandtuch, vrečka der Papierbeutel, zastavica das Papierfähnchen)

    2. (podoben papirju/tenek kot papir) papierähnlich

    3. figurativno koža, jezik, slog: papieren
    papirnata nemščina das Papierdeutsch
  • papírnat (of) paper; made of paper; figurativno imaginary

    papírnat denar paper money, paper currency, bank notes pl, ZDA bills pl, pogovorno greenbacks pl
    papírnata kača paper streamer
    papírnata kaša paper pulp
    papírnati odpadki wastepaper
    papírnata vrečica paper cornet, paper bag
    papírnat prtiček (servieta) paper napkin
    papírnat ovitek paper wrapping
    koš za papírnate odpadke wastepaper basket
  • papírnat de papier

    papirnati denar papier-monnaie moški spol
    papirnati robec mouchoir moški spol en papier
    papirnata servieta papier-linge moški spol
    papirnata vojna (figurativno) paperasserie ženski spol administrative, bureaucratie ženski spol
    papirni zmaj cerf moški spol volant
  • papírnat (-a -o) adj.

    1. di carta, cartaceo:
    papirnati ptiček salvietta
    papirnati denar moneta cartacea, cartamoneta
    papirnata brisača asciugamano di carta
    igre papirnati zmaj aquilone

    2. pren. cartaceo, di carta; vuoto, insignificante, futile:
    papirnata vojna ludi cartacei
    papirnate obljube promesse da marinaio
    papirnati izrazi espressioni vuote
    papirnati tiger tigre di carta

    3. zool.
    papirnata ladjica argonauta (Argonauta argo)
  • papírnat de papel

    papirnati denar papel m moneda
    papirnati prtiček (robec) servilleta f (pañuelo m) de papel
    papirnata vojna papeleo m burocrático
    papirnati zmaj cometaf
  • papirn|i (-a, -o) aus Papier, Papier- (kozarec der Papierbecher, denar die Papierwährung, das Papiergeld, izdelek die Papierware, das Papierprodukt, krožnik der Papierteller, robček das Papiertaschentuch, stroj die Papiermaschine, trak der Papierstreifen, die Papierbahn, zvitek die Papierrolle, industrija die Papierindustrie, tehnika kaša der Papierfaserbrei, Papierbrei, kromatografija die Papierchromatographie, nit das Papiergarn, servieta die Papierserviette, stročnica die Papierhülse, volna die Papierwolle, vrečka die Papiertüte)
    papirna vojna der Federkrieg, Papierkrieg
  • pas1 moški spol (-u, -ova, -ovi)

    1. (trak) der Gürtel, (jermen) der Gurt, der Riemen, die Binde
    usnjen pas Ledergurt, Ledergürtel, Lederriemen
    pas s kavljem der Hakengurt
    religija molilni pas der Gebetsriemen
    agronomija in vrtnarstvo lepilni pas Fanggürtel, Klebegürtel
    nosilni pas Tragegurt
    plezalni pas Klettergürtel, v gorah: der Anseilgurt, Anseilgürtel
    svinčen pas Bleigürtel
    vratni pas der Halsriemen
    vpeti/dati v pas, zapreti s pasom … gurten

    2. na obleki: der Gürtel, Kleidergürtel, pasni trak: der Gürtelbund (za zavezovanje Bindegürtel, vpeljani Durchziehgürtel, Tunnelgürtel)
    lakast pas Lackgürtel
    usnjen pas Ledergürtel
    brez pasu gürtellos
    na hlačah, šivani: der Hosenbund; za nogavice: der Hüfthalter, der Strumpfhaltegürtel, Strumpfbandgürtel
    čednostni pas Keuschheitsgürtel
    pas za denar Geldgürtel
    |
    zategniti pas den Gürtel enger schnallen (tudi figurativno)
  • peháti (-ám)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere, battere

    2. portare a, indurre a; trascinare:
    pehati v obup portare alla disperazione
    pehati državo v vojno trascinare il Paese alla guerra

    B) peháti se (-ám se) imperf. refl.

    1. spingersi, accalcarsi, procedere a spintoni

    2. sforzarsi, industriarsi, impegnarsi, correre dietro a:
    pehati se za denar, za oblast correre dietro al denaro, impegnarsi per conquistare il potere

    3. impers.
    peha se mu gli viene di ruttare
  • peni samostalnik
    (denar) ▸ penny
    srebrn peni ▸ ezüstpenny